Test: Honda CBF 1000 F

CBF 1000 je Avtomagazinova stara znanka, saj smo jo preizkusili že najmanj trikrat: takoj ko je leta 2006 prišla na trg, skupaj s konkurenco (kjer se je leta 2007 uvrstila na prvo mesto!), skupaj s 600-kubično sestrico (leta 2008) ... CBF 1000 vozi tudi kolega Matjaž Tomažič in prav pred nekaj dnevi sem njegovo vozil po Ljubljani, ko smo prevzemali in vračali test­ne motocikle. Vtis med vožnjo je ved­no enak: motorju ne manjka nič, razen nekaj več športne duše. Značaja.

Predlani so tem željam (deloma) ustregli. CBF je dobila bolj športno masko z lučmi, ki so zelo podobne tistim na CBR 600 RR, po višini za 12 centimetrov štiristopenjsko nastavljiv vetrobran, le en izpuš­ni lonec namesto dveh ter nekaj dodelav v motorju. Je lepša? Je. Če pa trdite nasprotno, je v ponudbi še vedno tista 'ta stara'.

Na zadnjem sedežu nameščen kovček je obetal bolj sproščeno pot do Červarja, saj nahrbtnik po daljši vožnji postane nadležen. Me je pa bilo strah, da bo zaradi te ogromne 'kante' motocikel plesal na avtocesti. Pa ni.

Na prazni običajni cesti sem celo spuščal krmilo pri različnih hitrostih in edino pri hitrosti 70 kilometrov na uro je prednji del motocikla rahlo zanihal. Temu motoristi pravijo 'shimmy' učinek. Po višini ročno nastavljiv vetrobran (brez odvijanja vijakov, kar na silo!) v primerjavi s Tomažičevo CBF izboljša udobje, čeprav mu pri večjih potovalnih hitrostih zmanjka še kak centimeter. Na motociklu se sedi zelo dobro, sproščeno in sedež je prijazen do zadnjice. Stransko stojalo je preblizu leve stopalke in centralnega stojala, a se človek privadi.

Motor vleče, kot bi ga gnala elektrika. Nobenega cukanja, nobenih naglih sprememb v naraščanju moči in 5,1-litrska poraba na sto prevoženih kilometrov. Matjaž pravi, da potegne za las bolje kot njegova. No, namembnost kljub stilski prenovi ostaja enaka: turizem in po potrebi kanec športa. Živahni vožnji namreč vzmetenje ni doraslo, čeprav z za dva klika trši zadnji blažilnik kar lepo sodeluje z voznikom, ki se na planinskih ridah spozabi, da to ni CBR, ampak CBF.

To je motocikel, ki ga brez najmanj ­ČE-jev in AMPAK-ov lahko priporočimo ­komurkoli, celo začetniku s pospravljenim podstrešjem. S CBF težko zgrešite.

bese­di­lo: Matevž Hribar, foto: Matevž Hribar

Iz oči v oči - Matjaž Tomažič
Če vas ni pritegnila stara CBF-ka, boste tudi ob novi ostali hlad­ni. A to ne pomeni, da je z njo kaj narobe. Je odličen vsestranski motocikel, ki mu pravzaprav ni kaj očitati. Le sprijazniti se morate, da je pač takšna, kot je. Razlika med novo in staro je v vožnji zanemarljiva, na splošno pa je več kot očitna. Motor ima več navora in se raje vrti, menjalnik je daljši in mehkejši, vetrna zaščita je boljša in lažje nastav­ljiva, armaturna plošča bogatejša, sedež kakovost­neje oblazinjen … Ni dvoma, razlika vceni je upravičena, ni pa poceni.