Na svetovnem spletu sem pred dvema letoma zasledil fotografije. »Divje! To bi bilo pa fino enkrat zapeljat.« Pred tremi dnevi me je čakal pred salonom sredi osemmilijonskega Bangalorja, v Indiji drugega najhitreje rastočega velemesta. »A moram kaj podpisati?« Šef prodajalne, ki v enem mesecu proda 600 (upam, da si nisem narobe zapomnil, ampak, ja, šeststo!) motornih koles, je zamahnil z roko in razložil, kam naj se zapeljem, da bom (brez navigacijske naprave) našel pot nazaj.

Bil sem v natikačih, kratkih hlačah in kratki majici – tako kot večina motoristov – in z integralno čelado, kakršno ima na glavi le peščica Indijcev. Ste vedeli, da mora tam po zakonu čelado nositi le voznik, ne pa tudi sopotnik na motornem kolesu? In da je vlada zaukazala, da mora od 1. aprila letos vsak kupec ob motociklu dobiti tudi čelado, ker naj bi bil to edini način, da bodo začeli na glavah nositi kahle. Kljub vročini, ki je eden od glavnih razlogov proti.

Rrrrobusten kot ... samokolnica

Če sem slučajno kdaj za nemškega R1200GS zapisal, da je videti najbolj robusten veliki enduro, potem zdaj to trditev vzamem nazaj. Samo poglejte te 'štange'. Poglejte ta hladilna rebra (ne, niso fejk, res je zračno hlajen!), poglejte te … Štange? Zdaj pa tako: če ne bi imeli snovalci te sreče, da so retro bajki trenutno sila popularni (kar je pravzaprav razlog za uspešen preporod znamke), bi lahko očividec dejal, da so za kakih trideset, štirideset let prepozni. Tako pa: ja, videti je sila (oprostite, ni druge besede) kul. Robat. Možat. Zaj****. Pripravljen, da se vam na najbolj odročnih cestah tega planeta pomaga soočiti s samim seboj. In s terenom pod kolesi.

Da vendarle ne izhaja iz osemdesetih, izvemo ob zasuku kontaktnega ključa. Opla, digitalni zaslon s prikazom temperature, uro, trenutno prestavo, opozorilom za stransko stojalo in, saj ne boste verjeli, kompasom. Bavarci, zapišite si v beležnico. Hočemo pri GS-u. Ja, lahko tudi kot doplačljiv dodatek.

Motor: težko bi bil bolj preprost

Motor steče mirno in teče s tako nizkimi vrtljaji, da je človeka strah, da bo crknil. Pa ne crkne. Zvok je, hja, tak kot pri kakšni stari XT-jki. Tof-tof-tof-tof… Položaj sedenja sploh ni napačen in omogoča soliden stoječi položaj. Sedež je, če ga primerjamo s kakšnimi velikimi endurami, malo bližje tlom – kar bo dobrodošlo, ko boste lovili ravnotežje na odplaknjeni cesti. Sedež je mehak, morda celo preveč. In greva.

Motor ne trese preveč, predvsem pa ti tresljaji niso tisti 'ta zoprni', ampak čisto sprejemljiva masaža. Vleče pač toliko, kot od takšne prostornine in zasnove lahko pričakujemo. Naj rečem, da je živahen? Ne, ni. Da je len, zaspan? Tudi to ni. Pač: gre. Dovolj, da se pri polno odprtem plinu prednje vilice raztegnejo, kot da bo zdaj zdaj skočil na zadnje kolo. Ampak ne bo, brez strahu. Prednje vzmetenje je na kratki testni vožnji dalo vedeti, da je to po vsej verjetnosti prva stvar, ki bi si jo želel na Himalajcu zamenjati. Res je bolj ubogo. In prednja zavora tudi ni bog ve kaj, približno na takšnem nivoju pa je tudi menjalnik, ko si zaželimo prestaviti v prosti tek. Trd je in se upira.

Končne hitrosti v mestni gneči nisem mogel preizkusiti (bojda gre 134 km/h), porabe goriva tudi ne. Po tem, ko sem vijugal med motorji, avtomobili in rikšami, lahko rečem, da je voznost čisto spodobna in da se utegne na terenu, dokler ne želimo biti prehitri, čisto solidno znajti.

Na kratko: gre!

Ne vem, kaj naj drugega napišem. Te tri črke so mi kar všeč: gre. Bojda zanesljivo in dolgo. Če je temu res tako, je Himalayan lahko dobra izbira za … Himalajo? Takole naredite: kupite letalsko karto, ga najemite, doživite Indijo in se zadovoljni vrnite pod Alpe. Za do Portoroža, tudi če boste šli preko Vršiča, lahko nabavite tudi staro XT-jko.

Tehnični podatki

motor: enovaljni, zračno hlajeni, štiritaktni, 411 cm3, uplinjač, električni zagon
največja moč: 18,02 kW (24,5 KM) pri 6.500/min
največji navor: 32 Nm pri 4.000-4.500/min
prenos moči: mokra večplastna sklopka, petstopenjski menjalnik, veriga
vzmetenje: spredaj teleskopske vilice Ø41 mm, 200 mm giba, zadaj enojni blažilnik, 180 mm giba
gume: 90/90-21, 120/90-17
zavore: spredaj kolut Ø300 mm, dvobatna zavorna čeljust, zadaj kolut Ø240 mm, enobatna čeljust
medosna razdalja: 1.465 mm
višina od tal: 220 mm
višina sedeža: 800 mm
teža s tekočinami: 182 kg
posoda za gorivo: 15 l

Video. Presenetljivo hud!