Na elektriko, a več kot le do konca ulice in nazaj

Verjetno bi vas zaman prepričeval, da je električni skuter v svetu mestne mobilnosti kakšna posebna novost. Za tiste, ki smo odraščali v osemdesetih in devetdesetih letih, pač ni. Spomnim se namreč, da je tovrstna ponudba obstajala že v času naše adolescence. O tem, kako prepričljive so bile takratne zmogljivosti električnih skuterjev in mopedov, bi težko sodil, kajti takrat so nas veliko bolj zanimali njihovi bencinski sorodniki.

Če se zdaj kdo od bralcev sprašuje, zakaj ob poplavi vseh kitajskih 'električarjev' težimo prav z modelom Yadea C-umi, je odgovor pravzaprav enostaven. Zato ker v nasprotju s številnimi drugimi znamkami pri tem lahko računate tudi na kakovostno in zanesljivo poprodajno storitev – tako znamke kot tudi distributerja v Sloveniji.

Če se vam zdi C-umi na pogled nekoliko hecna mešanica med retro skuterjem in preprosto pručko, vas celo razumem. Oblika in proporci so za naše dojemanje skuterjev nekoliko nenavadni, morda celo preskromni, kljub temu pa gre pri vsem skupaj za ergonomsko zelo dobro zasnovan skuter. In to ne le za voznika, tudi za sopotnika (ali sopotnico) se na sedežu najde dovolj prostora.

Po finančni vzpodbudi Eko sklada je treba za C-umi odšteti še 1.190 evrov. Tisti, ki torej za ta denar pričakujete vrhunsko vzmeten in opremljen skuter, tega ne boste dobili. Boste pa z njim zadovoljni vsi tisti, ki stavite na lahkotnost, agilnost in tudi na dober občutek v rokah. V dobrem tednu, kolikor mi je C-umi pomagal zadovoljevati moje mobilnostne potrebe, se je izkazal kot zanesljiv in predvsem suveren sopotnik.

Če preidem k bistvu, realna avtonomija skuterja v hitrem režimu vožnje (45 km/h) znaša okrog 50 kilometrov. V praksi to pomeni, da sem lahko našo prestolnico na poti po vsakdanjih opravkih s C-umijem brez težav večkrat prekrižaril ali pa enkrat konkretno obkrožil. Še več, če se baterija izprazni, jo je mogoče v zgolj pol ure napolniti za naslednjih deset kilomet­rov vožnje. Sicer pa je mogoče baterijo od popolnoma prazne do polne napolniti v dobrih petih urah. Sprejemljivo in predvsem uporabno.

Kot pri vseh drugih električnih skuterjih v tem razredu vožnja ne prinaša kakšnih vozniških presežkov in radosti. C-umi je pač namenjen premikanju od točke A do točke B. Je pa v tem zelo suveren, predvsem pa lahkoten, okreten in dovolj isker, da ne travmatizira drugih udeležencev v prometu. Z mesta krene odločno oziroma primerljivo z bencinskimi skuterji. Elektromotor je vgrajen v zadnje kolo in med vožnjo deluje skoraj povsem nesliš­no. Majhna kolesa, ozke gume in vzmetenje s kratkimi hodi pri vožnji čez neravnine poskrbijo za nekaj potresavanja, zato velja imeti med vožnjo obe roki vedno na krmilu.

In zamere? Pravzaprav nobene resne, vseeno pa ne bi bilo nič narobe, če bi C-umija nekoliko raztegnili. Tako bi ob enakih zmog­ljivostih pod sedežem morda našli tudi nekaj prtljažnega prostora, pod krmilom pa uporabnejši predalček za drobnarije. Še to, za tiste, ki se nad retro stilom ne navdušujete, je na voljo tudi model C-line, ki je tehnično enak, vendar sodobnejših linij.