Test: KTM EXC 300 TPI in EXC 250 TPI 2018

Projekt 'vbrizg goriva' za dvotaktne enduro motocikle KTM je trajal dolgih 13 let, preden so ga lahko spravili v serijsko proizvodnjo. V vmesnem času so se na Japonskem odločili, da ne verjamejo več v dvotaktnike, in so jih nehali razvijati, vmes je prišlo do krize, razcveta ekstremnega endura ter izjemnega zanimanja trga za dvotaktne motorje. KTM je v terenskem motociklizmu ta hip številka ena in svojega primata ne nameravajo izpustiti iz rok. Zato so trdo garali in zavrgli vsaj tri zgrešene koncepte, ki se na terenu niso izkazali (kdo ve, koliko so nam jih zamolčali), ampak na to, kar so pripravili zdaj, so zelo ponosni. Upravičeno! Vsaj po prvem vtisu, ko so nas gnali na zloglasno železno goro Erzberg, kjer je KTM doživljal izjemne uspehe, in po celem dnevu mučenja na težkih in strmih terenih priznam, da me je bilo strah kot morda še nikdar na enduro motociklu, a hkrati lahko le čestitam razvojnikom, ki so naredili prvi dvotaktni enduro motor z neposrednim vbrizgom goriva na svetu. Dvotakni motor se prek Dell'Ortovega sistema premera 39 milimetrov napaja z mešanico bencina in olja za podmazovanje bata, valja in glavne gredi. Olje se toči v ločeno posodo (0,7 litra) in zadostuje za pet do šest polnjenj posode za gorivo, ki sprejme devet litrov čistega bencina. Motorna elektronika (pod sedežem) glede na obremenitev motorja sproti določa razmerje mešanice, kar v praksi pomeni, da je poraba olja za polovico manjša, poraba goriva pa celo do 30 odstotkov manjša. V enem dnevu vožnje, sicer res z vmesnimi postanki za fotografiranje in kosilo, sta KTM-a EXC 300 in 250 TPI porabila manj kot devet litrov bencina.

Vozili smo se po ozkih tehničnih stezicah, čez ogromne skale (Karl's Dinner), kjer so prišli do izraza natančnost hidravlične sklopke, uporabna moč, nizka teža in vzmetenje. Maksimalna moč in natančna vodljivost pa takrat, ko sem navijal plin v drugi ali tretji prestavi za navidezno nemogoče vzpone, kot je zloglasni 'pipeline'. O spustih ne bom izgubljal besed, saj so bili najbolj grozljivi. Ko se pripelješ na vrh 1.500 metrov visoke gore, je treba potem nekako še dol, kajne? Ko si na vrhu previsa in pod sabo ne vidiš, kam boš zapeljal, je treba kar fino pobrskati po žepih, da najdeš svoja 'jaj…' oziroma pogum. A ugotovil sem, da oba nova enduro modela ponudita več, kot potrebujem, ali, bolje rečeno, pomagata, da se sam bolje peljem po terenu. Ker se je poslovil klasični uplinjač, temperatura zraka in nadmorska višina ne delata več preglavic, posledično to pomeni, da oba motorja ves čas delujeta optimalno. Krivulja moči je izredno linearna in tistega dvotaktnega nenadnega sunka, ki je večini običajnih voznikov povzročal preglavice ali jih celo strašil, ni več. EXC 300 TPI sicer nikakor ne skriva moči (pri KTM-u navajajo 54 'konjev') pri najvišjih vrtljajih.

Brez težav ga voziš v tretji prestavi, in ko je treba potegniti iz ovinka, se takoj odzove z odločnim pospeškom. EXC 250 TPI je malenkost šibkejši, a to razliko v moči, ki se še najbolj pozna med vožnjo po najbolj strmih klancih, uspešno nadomesti z lahkotnejšo vodljivostjo na tehnično zahtevnejšem terenu, na enduro testu ter ozkih in zavitih stezicah, kjer se pozna manjši vpliv vrtečih se mas v motorju. Ergonomija, vzmetenje, zavore in kakovost tako pri izdelavi kot uporabljenih komponentah so na najvišji ravni. Tako nekako razumem, da je cena dobrih devet tisočakov upravičena, po drugi strani pa je odraz stanja na trgu.

Dvotaktni KTM-i za enduro so že tradicionalno vsako leto vnajprej razprodani in bojim se, da bodo tele oranžne enduro specialke razgrabili kot tople žemljice. V prodajna salona v Kopru in Grosupljem so prišle konec junija oziroma v začetku julija. Prvo manjšo serijo so že razgrabili vsi, ki se bodo udeležili dirke Romaniacs in Erzberg.

besedilo: Peter Kavčič · foto: Sebas Romero, Marko Campelli, KTM