Prednost podaljšanega testa je v tem, da v mesecu dni lahko različni vozniki preizkusijo motocikel in podajo svoja neodvisna mnenja. Za konec je svoje misli o Guzzijevem scramblerju strnil tudi avanturist in adrenalinski odvisnež David Stropnik.
Vsak Moto Guzzi izstopa s prečno postavljeno zasnovo motorja V ter kombinacijo retro videza in sodobnih rešitev, a model Rough gre pri tem še dlje s svojim pristnim urbano-podeželskim surovim videzom. Zabuhle gume na koncih motocikla, ki je v bistvu en sam velik pogonski sklop, dajejo več kot le avanturistični 'hard' videz.
To je motocikel, ki se tudi v resnici ne ustraši nobenih cestnih izzivov niti makadama, in to kljub manj kot 10-centimetrskemu gibu zadnjega vzmetenja. Ja, vem, več kot 200 kilogramov mokre mase ni lahkotne, ampak dobra ciklistika in predvsem nizko težišče, vključno z le 77 centimetrov visokim sedežem, daje prav takšen občutek med vožnjo - lahkoten in zabavno-uživaški. Občutek vetra v laseh tudi pod čelado in občutek tiste najbolj srečne dimenzije svobode.
750-kubični Guzzi sicer ne izstopa po tehničnih specifikacijah, a obenem je to motor, s katerim se kar ne bi nehal voziti. Moči je ravno prav, da je 'easyridersko' zabavna.
Res v njem rohni le 50 konjičev, ampak ob dovolj navora in prijetnem menjalniku je za vsakdanjo uporabo to povsem dovolj, če ne iščemo adrenalinskih dogodivščin. Čeprav, iskreno rečeno, lahko najdemo tudi te! Predvsem pa zvok prečno postavljenega dvovaljnika daje občutek, da nam med nogami drhti nekaj živahno živega.
V7 rough ponuja vse, kar potrebujemo med ovinki, in ničesar, kar bi bilo odveč. Kar je danes na motociklih, ovešenih z vsemi mogočimi za vsakdanjo križarjenje nepotrebnimi dodatki, prava osvežitev. Kljub retro videzu nam pomaga sodoben (izklopljiv) elektronski nadzor pogonskega kolesa, po drugi strani pa motocikel ponuja precej možnosti za 'retro kustomizacijo'.
Končna ocena
Moto Guzzi je nekoliko pozno vstopil v svet modernih scramblerjev, ki črpajo iz svoje zgodovine. Daleč nazaj v 60. letih bi s podobnim motociklom celo dirkali crosscountry ali enduro, in tega seveda model Rough ne skriva. Dobro opravi z makadamom in prašnim kolovozom, ker pa ima nizek sedež, ki od tal ni višji od 770 mm, nanj lahko brez težav sede tudi začetnik ali dekle.
Je tudi zanimiva alternativa za vse, ki jim je všeč rahlo robat in terenski videz, tudi če se nameravajo voziti samo po asfaltu. Na ovinkih ali v mestu se presenetljivo dobro znajde in poskrbi za zabavo in uživanje v sproščenem 'kruzanju'. Je drugačen, klasičen in kot tak nikoli ne pride iz mode. Ker zadnje kolo poganja kardan, si ni treba mazati rok s čiščenjem in mazanjem pogonske verige.
V nekaj manj kot 2000 kilometrih smo izračunali, da je povprečna poraba goriva znašala 5,4 litra, kar je sprejemljiv podatek, ki govori tudi v prid cenovni upravičenosti. Moto Guzzi V7 III Rough namreč stane razumnih 8.990 evrov. To je veliko motocikla s šarmom, ki ne mine.
Tekst: David Stropnik