Moto Morini 9 1/2: Zrcalni odsev

Itali­jan­sko legen­do iz sedem­de­se­tih, ki se je v cve­to­čih letih med zadnji­mi ’evropejci’ upi­ra­la pre­bo­ju agre­siv­nih ’japoncev’, so lani oži­vi­li člani usta­nov­ne rod­bi­ne. Ob uspe­hu, ki ga že sko­raj dese­tlet­je žanje MV Agusta, je bilo to pri­ča­ko­va­no deja­nje, ki bi se zgo­di­lo slej kot prej.

In se je, lani, ko so ob ponov­nem zago­nu pri­ka­za­li 140 ’konjev’ moč­ne­ga road­ster­ja Corsaro 1200 z dvo­valj­nim (V 87°), 1.187-kubičnim motor­jem in s kopi­co žlaht­nih detaj­lov ter z lič­nim pri­mer­kom ita­li­jan­ske šole obli­ko­va­nja. Takrat so tudi napo­ve­da­li bolj umir­jen, neko­li­ko kla­si­čen moto­ci­kel, ki naj bi nosil ozna­ko 9 1/2, po vzoru legen­dar­ne­ga 3 1/2, ki ga je ope­va­la celo pes­mi­ca.

Ime sicer ne pome­ni, da ga poga­nja 950-kubični motor. Gre za enako zasno­van agre­gat, ki na pre­iz­kus­ni mizi v tovar­ni v Bologni bojda brez več­jih težav zmore 200 ’konjev’ (morda za 1.200-kubični super­bi­ke, o kate­rem v Italiji čivkajo že vrabci). Za moto­ri­ste, ki jim je 9 1/2 name­njen, so mu le neko­li­ko umi­ri­li utrip in zmanj­ša­li moč na 117 ’konjev’ ter pred­vsem pove­ča­li navor v naj­niž­jih vrt­lja­jih. Kar 90 odstot­kov od 102 Nm navo­ra namreč dose­že že pri 2.700 vrt­lja­jih na minu­to. Zanimivo, mar ne? Je BMW-jev R dobil pri­mer­no kon­ku­ren­co?

Da, vse­ka­kor, čeprav ni nujno, da so ljud­je, ki bi se odlo­ča­li med ita­li­jan­skim in nem­škim izdel­kom, isti, je pa dobro, da je še komu uspe­lo nare­di­ti zares dober dvo­valj­ni litr­ski agre­gat.

Morini ima namreč tako sla­dek motor, da člo­vek kar neho­te pre­vo­zi še kak kilo­me­ter več, kot je sprva name­ra­val. Tako se je namreč zgo­di­lo nam.

Jesensko list­je se je že močno vrtin­či­lo v vetr­nih sun­kih, ko smo ga prvič zaja­ha­li in obču­ti­li pri­jet­no žamet­no brne­nje Morinijevega Bialbera Corsacorta. Žal ne vemo, ali so bili nekda­nji Moriniji tako ugla­je­ni, ker smo pač pre­mla­di, da bi to v tistem času izku­si­li na last­ni koži, a tisti nji­hov sta­vek, ki govo­ri o opti­mi­za­ci­ji tega agre­ga­ta za vsak­da­njo rabo, se nam zdi še kako na mestu. Če že Corsaro 1200 zahte­va izku­še­ne­ga voz­ni­ka (več o tem mode­lu in naših vti­sih boste lahko pre­bra­li v eni izmed nasled­njih šte­vilk), je pri 9 1/2 ravno naspro­tno.

Vse, kar ta moto­ci­kel počne, je skraj­no pomir­ja­jo­če. Takšno je tudi sede­nje. Za zares širo­kim, kako­vost­nim krmi­lom, ki se ga ne bi bra­ni­la niti kakš­na kros ali endu­ro spe­ci­al­ka, se sedi spro­šče­no pokonč­no in ergo­nom­sko domiš­lje­no. Čeprav viši­na sede­ža od tal z 800 mili­me­tri ni ravno za naj­manj­še voz­ni­ke, se bodo na njem dobro poču­ti­li tako viso­ki kot tisti sred­nje rasti in majh­ni moto­ri­sti. To daje dober obču­tek in zelo poeno­sta­vi uprav­lja­nje moto­ci­kla. Še več, kot lahko vidi­te na foto­gra­fi­ji, je sedež udo­bno in mehko zaob­ljen tudi tam, kjer je mesto za sopo­tni­co. Ta bo na njem sede­la odlič­no.

Naša kole­gi­ca, ki je poda­la svoje mne­nje, je pogre­ša­la le stran­ska roča­ja za zanes­lji­vej­ši opri­jem. No, se bo pa malce močneje opri­jela voz­ni­ka, kar pa tudi ni slabo, ne? Sicer pa pri Moto Moriniju v sez­na­mu dodat­ne opre­me ponu­ja­jo tudi ome­nje­na stran­ska roča­ja pa ogre­va­ne roči­ce, vetr­ni ščit­nik, 25-litrski stran­ski torbi in podo­bno.

Skratka, udo­bja je v izobi­lju, sama spro­šče­na drža pa zato nare­ku­je tudi bolj umir­je­no vož­njo. Nad hitrost­jo 160 kilo­me­trov na uro posta­ne drža­nje krmi­la že prava roko­bor­ba, tako močno piha v prsi. Je pa never­jet­no, da je tudi pri naj­več­ji hitro­sti brez vsake vetr­ne zašči­te moto­ci­kel miren in natanč­no sledi zastav­lje­ni lini­ji. Tega ne zmore vsak!

Pri teh hitro­stih sicer rokam malce poma­ga zares odloč­no sklo­nje­na šport­na drža. Pri zavid­lji­vo veli­ki hitro­sti 243 kilo­me­trov na uro, koli­kor je meril­nik naj­več poka­zal na rav­nem delu asfal­ta, pa je več kot minu­ta vztra­ja­nja v takš­nem pol­oža­ju že skraj­ni napor. Vetrne zašči­te namreč ni. Nobe­ne! Zato pa 9 1/2 narav­nost ljubi ovin­ka­sto pode­žel­sko cesto, kjer hitro­sti ne pre­se­ga­jo 130 ali 140 kilo­me­trov na uro. Tam se bo lah­ko­tno spre­ho­dil skozi ovin­ke. Okvir, motor in vzme­te­nje tvo­ri­jo nad­pov­pre­čno celo­to, ki ji težko naj­de­mo večjo zame­ro. Če smo piko­lov­ski: menjal­nik bi bil lahko za malen­kost meh­kej­ši in zadnji bla­žil­nik bi lahko meh­ke­je poži­ral krat­ke in hitre udar­ce zadnje­ga kole­sa ob nerav­ni­ne cestiš­ča.

A v isti sapi ne more­mo skri­ti nav­du­še­nja nad sijo­či­mi pla­tiš­či z nape­ra­mi (čeprav je moto­ci­kel obut v odlič­ne Pirellijeve športno-klasične gume, brez zračnice), kar je danes ne le red­kost, ampak uni­kat­nost, nad pre­gled­no arma­tu­ro z meril­ni­ki in boga­tim poto­val­nim raču­nal­ni­kom, nad ogle­da­li, ki so dokaz, da tudi majh­na in lično obli­ko­va­na lahko omo­go­ča­jo odlič­no pre­gled­nost nazaj, in nad zavo­ra­mi, ki se odzo­ve­jo na stisk roči­ce nežno, a dovolj odloč­no, da je zaustav­lja­nje varno.

Če je to nova podo­ba Morinijev, pri­zna­mo, da nam je zelo všeč. Njegova zrcal­na podo­ba v morju pred Piranom pa je že pre­cej zabri­san spo­min na nekoč slav­no pre­te­klost.

Peter Kavčič

Moto Morini 9 1/2

Cena osnov­ne­ga mode­la: 2.755.860 SIT

Cena test­ne­ga vozi­la: 2.755.860 SIT

Tehnični podatki

Motor: 4-taktni, dvo­valj­ni V 87°, teko­čin­sko hla­jen, 1.187 cm3, 86, 0 kW (117 KM) pri 8.500/min, 102 Nm pri 6.700/min, elek­tron­ski vbrizg gori­va

Sklopka: oljna, več­plošč­na

Prenos moči: 6-stopenjski menjal­nik, veri­ga

Vzmetenje: spre­daj tele­skop­ske vili­ce USD pre­me­ra 50 mm, zadaj nastav­ljiv, enoj­ni late­ral­no nameš­čen cen­tral­ni bla­žil­nik

Zavore: spre­daj 2x kolut fi 320 mm, šti­ri­bat­na zavor­na čeljust, zadaj 1x kolut fi 220 mm

Gume: spre­daj 120/70-17, zadaj 180/55-17

Medosna raz­da­lja: 1.470 mm

Višina sede­ža od tal: 800 mm

Posoda za gori­vo/pora­ba na testu: 20, 8 l /5, 6 l/100 km

Suha masa: 198 kg

Zastopa in pro­da­ja: Zupin Moto Sport, Lemberg pri Šmarju, tel: 051/304 794

Hvalimo:

vsa­ko­dnev­na upo­rab­nost

obli­ka, ki je zmes kla­si­ke in moder­ne­ga

navor in moč motor­ja

sko­raj 21-litrska poso­da za gori­vo

udo­bno sede­nje (tudi za sopo­tni­co)

boga­stvo detaj­lov

pre­gled­na ogle­da­la

Grajamo:

• roči­ca plina bi lahko v prvi četr­ti­ni giba tekla bolj teko­če
• rahlo trd menjal­nik
• pora­ba med šport­nim pri­ga­nja­njem (12 l)