Test: BMW R 12 nineT - Roadster je rojen

Dediščina

»Heritage,« bi lahko prevedli kot dediščina, malo mogoče tudi kot »nasledstvo.« A bolj pomembno od prevoda je dejstvo, da je BMW eden redkih proizvajalcev motociklov na svetu, ki lahko besedo »dediščina,« uporabi brez pretiravanja. Če se pri njih v stotih letih neprekinjene proizvodnje motociklov ni nabralo za lepo skladišče dediščine, potem pa res ne vem kje bi se …

Preberite še:

Test: Honda CBR 650 R (E-Clutch) - Sklopka? Po želji ...

Obstaja tudi (bolj verjetna) možnost, da ste klasičar in vsaj motociklov še ne kupujete po spletu. V tem primeru ga boste šli kupiti v salon, kjer ga boste takoj opazili. Tudi med sicer fotogeničnimi BMW-ji, R 12 nineT izstopa. Izstopanje iz množice je namreč eden njegovih največjih adutov.

Ni pa edini.

Razred retro motociklov je preresen in pre dobičkonosen, da bi se iz njih delali norca. Leto 2013 se je pisalo, ko so pri BMW-ju prvič pobrskali po dediščini in sestavili nineT, ki je postal  takojšnja prodajna uspešnica. Se pravi motocikel, ki je nekje vmes med galerijskim kosom in funkcionalnim prevoznim sredstvom. Nato so čez nekaj let, po mnenju mnogih, malo ustrelili mimo z R 18, saj svet za dinozavrske replike že ima Harleya; ko pa je nineT potreboval obnovo (pomladitev pri teh motociklih ni prava beseda) so mu namenili novo vlogo. Postal je R 12, s katerim vsaj malo namigujejo na brata R 18; ob tem so ga opremili z vsem kar znajo, kar so znali in kako si predstavljajo, da naj izgleda moderna klasika.

Ko sedem nanj, mi kolena zaštrlijo proti bradi, hrbtenica se napne in ob zagonu se motocikel strese na stran. Vse, kot mora biti. Lahko bi dlakocepil nad višino sedeža (754 mm), ali nad 14 litrov rezervoarja ali nad (zgolj) 95 KM (70kW) agregata. Ampak tako jaz razumem našo skupno strast…

»Z Motorjem se je mogoče peljati na drugo celino ali do sosednjega bifeja, pa bosta v obeh primerih motorista doživela sladostrastje vožnje in moder človek ne bo nobenega od njiju imel za manj vrednega.« 

Vsekakor pa je R 12 nineT namenjen bližnjim in manj ambicioznim ciljem oziroma lokacijam. Ni, da bi bil položaj na motociklu neudoben; le piš vetra, za nekaj višjega ne idealna ergonomija in pa tipanje po nekoliko načetih, ali mokrih voznih površinah in seveda odsotnost torb, ali bog ne daj kovčkov - ga ne delajo ravno za vsestranski motocikel. 

Ampak kljub vsemu, ga je voziti čisti užitek…

Če menite, da sem v nasprotju s samim sabo, da trdim nekaj, nato pa isto zanikam, imate povsem prav. Kajti nineT je tiste sorte motocikel, ki ga je užitek voziti kljub pomanjkljivostim. 

Najprej je tu tehnika. 

Srce motocikla samo, je najlepši primer uporabe dediščine v sodobnosti. Dokaz tega kar pri BMW-ju znajo, oziroma, kar so sposobni izvleči iz stoletja stare zasnove. Vsaj kar se agregata tiče. Pred skoraj dvema desetletjema so dvovajnika poslali na dirke in agregat poimenovali HP2. Povsod po motociklističnem svetu so tisti motor razumeli kot motoroznanski dragulj… Danes je, prenovljen in posodobljen,  privijačen na R12 in še vedno je enostavno fantastičen. V športni mapi, imenovani »rock,« je prav razgrajaški, v umirjeni »roll,« pa primerno varčen. In prav ta agregat, čeprav po zasnovi star zdaj že več kot petnajst let, je dragulj tega motocikla. Nekako obvladljivo grob, neposreden in opremljen s tistim globokim, hrumečim, z Akrapovičem uglašenim zvokom, navdušuje prav vsak kilometer, ki ga boste z njim prevozili. Menjalnik dober, quickshifter prisoten, a nepotreben. In kar mi gre še posebej gladko z jezika. Eden redkih retro motociklov te zasnove, ki se ustavlja, kot da bi bil super-športnik. 

Malo se motovilim z njim po hribih, ga preganjam, a potem končam v pojmu, ki ga niti prav ne razumem, še manj ga živim. Pod večer, ko je poletje prav pasje, z BMW-jem »kruzam« skozi pokrajino. Ima eno sedišče in se je zato voznik prisiljen posvetiti le sebi in motociklu. A z vsemi  detajli, s kvaliteto izdelave in s premišljeno zasnovo, je nineT kvalitetnejši družabnik, kot bi bilo kakšno klepetavo bitje na sopotnikovem sedežu. Recimo aluminijasti rezervoar.

Tako je lep in občutek dotakanja bencina je nekako žlahten, da se voznik niti ne sekira, ko natoči zgolj za nekaj litrov in mora ponovno na črpalko že po dvesto petdesetih kilometrih. Je pa še ena resnica, ki je ne gre zamolčati. Testni motocikel se kiti z nadgradnjo »option 719.« Se pravi, da še več kroma in rezkanih delov, še več izbranih detajlov, še več bombončkov in drznem si izzvati vsakogar, ki bi na tem motociklu našel šlamparijo, nedoslednost ali nepremišljeno konstruiran del. Kot sem zapisal na začetku. Tako za v galerijo, kot za na cesto.

Če lahko grobo (in zagotovo napačno) razdelim naše pleme, kot je biblijski  očak razdelil morje…

Nekateri med nami motocikle posedujejo in jim je vseeno kam, koliko in kdaj se vozijo, drugi se vozijo in jim je vseeno kaj posedujejo. BMW R 12 nineT je motocikel za voziti in za posedovati. 

https://avto-magazin.metropolitan.si/moto/novice/bmw-gs-adventure-samodejni-menjalnik-2024/