Moto test: Honda CB500XA (ABS)

Besedilo: Peter Kavčič,  foto: Aleš Pavletič

Še pred nekaj leti je bilo 200 'konjev' komaj dovolj, novi športni motocikli so prihajali s tekočih trakov na Japonskem na dve leti, korenitejše spremenjeni pa na štiri. Pa poglejte danes – vse se je obrnilo na glavo! Športnikov se pri nas proda zelo malo, in to čeprav so postali neverjetno dobre kopije prototipnih MotoGP­dirkalnikov. Danes je pameten športnik z zmogljivim računalnikom, ki mu s pritiskom na gumb določiš značaj motorja ali ki se prilagodi trenutnim voznim razmeram, mokri cesti, grobemu oprijemljivemu asfaltu, nekaj samoumevnega. Morda tudi zato, ker nekdo pač mora ukrotiti tistih 200 'konjev'?! Smo prišli do točke, ko nam elektronika mora pomagati? Verjetno tudi, veliko pa prispeva še dejstvo, da je prometa na cestah veliko in da so omejitve stroge ter kazni brutalne.

Pa se lahko zabavaš z motociklom, ki ima 'samo' 47 'konjev'? Ja, se!

Hja, če malo pomislim, toliko jih je imela pred dobrimi 20 leti zelo priljubljena Dominatorka 650.

Zato in zaradi samega koncepta ter videza to Hondo CB500XA z ABS-om dojemam precej podobno, gre za preprost, a super učinkovit motocikel, ki želi stopiti v korak s časom. Oblikovno mu nimam kaj očitati, je zvest smernicam, ki so jih pri Hondi začrtali že s Crosstourerjem in kasneje še z NC700X in so mi všeč. A 'všeč' je stvar osebnega okusa, mogoče bo kdo dejal, da je preveč špičast. No, ta bo potem lahko pogledal k recimo Hondi Transalp ali pač vrgel oko na tisto, kar ponuja konkurenca.

Dejstvo je, da tisti kljun spredaj z nekaj malega pleksija lepo zareže v zrak in zagotavlja dovolj udobja med vožnjo, da je ta prijetna tudi pri nekoliko večji hitrosti, recimo na avtocesti. A vseeno ne morem trditi, da vas bo oklepek s pleksijem zaščitil tako dobro kot recimo na večjih modelih Transalp in Varadero. Če bi jo kupoval zase, bi ji dodal predvsem ščitnik za roke, ki v dežju in mrzlih dneh pride še kako prav.

Zelo lepo me je presenetil udoben in sproščen položaj za krmilom. Ta je zelo podoben kot na pravih enduro motociklih. Torej sproščeno pokončen, zato omogoča izjemno dober nadzor nad tem, kaj se dogaja na cesti. Dodaten plus je seveda moč, ki jo, ko poprimeš za takšno krmilo, dobiš v rokah.

Motocikel ni velik, za mojih 180 centimetrov je na spodnji meji tega, kar še odobravam, za vse, ki ste malenkost nižje rasti, pa bo prava terna. Težko si predstavljam primernejši motocikel za začetnike – CB500XA je prava stvar za prve resne motoristične kilometre. Tudi zato ker se pelje resnično lahkotno in se teža, ki sicer s 195 kilogrami na papirju ni majhna, v resnici ne občuti.

Komur se zahoče, se lahko tako poleg v ovinke z lahkoto zapodi tudi po kakšnem makadamu ali celo po utrjenem kolovozu ali pa v slogu supermoto voznikov odpelje ovinek močno nagnjen z iztegnjeno notranjo nogo daleč naprej. Vseeno ne smem zavajati, da je to športen motocikel, ne nazadnje to postane jasno tudi ob stisku ročice sprednje zavore. En sam kolut delo sicer opravi, a presežka ne pričakujte, za močno zaviranje je treba kar močno stisniti ročico zavore. Zelo pohvalno pa je, da jim je ob tej ceni uspelo vgraditi povsem spodobno delujoč ABS.

Pohvala gre tudi preglednim in z osnovnimi informacijami založenim merilnikom ter sedežu, ki za motocikel, ki spada med cenejše na trgu, zagotavlja udobje, značilno za dražje modele. Zelo pozorni so bili tudi do sopotnice in so ji poleg bogatega oblazinjena in opore za 'ta zadnjo' zagotovili še par ročajev, ki se jih lahko oprime.

Ob pogledu na seznam dodatne opreme, ki vsebuje ščitnike rok, povišan vetrobranski pleksi in par lično izdelanih stranskih kovčkov, postane tale Hondica zanimiv potovalni motocikel.

Če se še vedno sprašujete, ali je 500 'kubikov' dovolj, lahko potrdim, da je. Za enega potnika je moči povsem dovolj, za dva in kup opreme pa je treba vrstni dvovaljnik malce bolj priviti pa še vedno gre. To sicer ni nobena težava, ker se motor rad zavrti v višje vrtljaje in ponudi lepo naraščajočo zmerno krivuljo moči. Kakor se sliši hecno, ima celo malo športnega značaja. Tudi pretikanja s prestavno ročico ne bo preveč.

Tu si morda zasluži prvo manjšo grajo, saj da menjalnik vedeti, da ni najsodobnejši in zadnji krik tehnološke mode. Malo je 'čigumijast', a bolj kot ne je to občutek, ki ga dobiš, ko ga primerjaš z občutki na večjih potovalnih ali recimo športnih motociklih. Nekje so seveda morali malo privarčevati, in to je gotovo eden od načinov. Da so pazili na stroške, je zaznati tudi pri zavorah in vzmetenju ter pri nekaterih sestavnih elementih, vijakih, stikalih. Ampak to razumem, ne bi bilo logično, da ima še enkrat dražji motocikel enako opremo ali sestavne elemente. Pa da ne boste razumeli narobe.

Tej Hondi ne morem nič konkretnega očitati, še zdaleč od tega, da bi bilo videti, kot da so jo skopirali Kitajci, a opazi se, da je to motocikel z manjšim proračunom in jasno, za motoriste in motoristke, ki jim je to sprejemljivo. Več denarja zagotovi več muzike in že samo sprehod skozi Hondin salon v Trzinu vam hitro olajša odločitev. Toda ostanimo pri zmernosti in majhnem proračunu. CB500XA ABS je povsem pravi motocikel, ki omogoča prijetne užitke na dveh kolesih in med vožnjo v službo ali po opravkih poskrbi še za zabavo in nasmešek. Med testom mi je velikokrat prišlo na misel, da je kot drugi avtomobil pri hiši, in res, če kupujete drugi avtomobil, verjetno pazite na 'budžet' – najpomembneje je, da ima dobro mero varnostne opreme, da je uporaben in ne predrag za vzdrževanje. S porabo malenkost več kot štiri litre na 100 kilometrov je to pravi šparovček.

Kot rečeno v naslovu, smer je prava, sploh če pogledate, kam se vrti ta svet.