Test: Honda CBR 500 RA - "avtošolska CBR-ka"

(Iz Avto magazina 08/2013)

Besedilo: Matevž Hribar, foto Aleš Pavletič, tovarna

Je že tako, da si novinec v svetu motociklizma ne more privoščiti 'prave' CBR­ke, naj bo to zaradi zakonskih ali pa finančnih omejitev. Težje si prizna, da takega motocikla za vožnjo po cesti ne potrebuje in da potencialov, ki jih ponuja dirkaška tehnika, niti ne zna izkoristiti. Po predlanski oživitvi modela CBR 600 F so šli letos pri Hondi v iskanju kupcev še korak dlje: na milanskem salonu jeseni 2012 so predstavili model CBR 500 R. Če smo malce zlobni, je njihova poteza podobna, kot če bi Renault na osnovi modela Clio Storia predstavil Clia RS 1.2 R. S to potezo ni, če odmislimo zbijanje vrednosti žlahtnemu imenu CBR, nič narobe. Le kupec (kateregakoli spola) mora vedeti, da cena ne laže in da za 5.890 evrov ne bo dobil zmagovalnega dirkalnika za slovenski dan na Grobniku, ampak ovčko v volčji koži.

Zavedati se moramo, da je videz pri nakupu motocikla pomemben dejavnik, in priznati je treba, da je tole čeden, mladostniškim očem prijeten motocikel. Naključni sogovorniki, ki o vsem predhodnem nakladanju o pomenu imena CBR nimajo pojma, so linije in barve motocikla brez sramu pohvalili. Ugibamo, da bi na takle trnk zlahka ujeli gospodično, ki navija za Rossija in sanja o princu na belem konju. Kaj pa ona ve o R-ih?

S tistimi malo bolj motoristično razgledanimi pa bo že križ. Na primer, zvok na slabih 50 'konjev' zadušenega dvovaljnika ni niti malo podoben rezki 'štimi' cestnih dirkalnikov razreda supersport (kamor spada CBR 600 RR). Podobno je z zmogljivostmi, prilagojenimi vozniškemu izpitu kategorije A2 (18 let, 35 kilovatov ali 0,2 kW/kg). Ker smo za letošnji otvoritveni test pri trzinskem zastopniku za Honde prevzeli dobesedno nov motocikel, največje hitrosti nismo preizkušali niti nismo dvovaljnika priganjali v najvišje vrtljaje, a po približno 200 kilometrih, prevoženih v hladnem vremenu, lahko za motor zapišemo, da je zelo primeren za začetnika v svetu motociklizma.

Odziv na dodajanje plina je mehak, brez cukanja v nizkih vrtljajih, moč pa narašča zelo zvezno. Potovalna hitrost v okviru omejitev na avtocesti motorju ne povzroča težav, za neagresivno prehitevanje avtomobilov je dovolj dodajanje plina brez iskanja 'ta pravih' vrtljajev z menjalnikom. Pričakujte mehkobo, uglajenost in, v primerjavi s štirivaljniki, nekaj malega (nemotečih) tresljajev na stopalkah in na predelu, kjer se motoristove noge dotikajo motocikla.

Med jutranjo avtocestno vožnjo iz Kranja proti Ljubljani nas je še najbolj motila vetrna zaščita, ki zgornji del trupa prepušča na milost in nemilost prepihu. Seveda – ker je krmilo pomaknjeno veliko višje kot pri pravih športnih motociklih, je telo postavljeno skoraj pokonci, ob tem pa prednja maska z vetrobranom ostaja razmeroma nizko.

Ja, seveda je prepih mogoče odpraviti z namestitvijo povišanega vetrobrana, ampak medtem ko turističnemu modelu CBF 600 tak dodatek še nekako pristaja, bo Honda CBR 500 RA s 'poštarsko šipo' milo rečeno hecna. Še eno malenkost bi popravili, če bi si motocikel hoteli nastaviti po svojem okusu: kot krmila bi za nekaj stopinj odprli in tako omogočili bolj naravno držo ročic, kar pa je zaradi njihove oblike na serijskem motociklu onemogočeno.

Gledate nakup motocikla skozi denarnico? Potem naj vam zaupamo še podatke s potovalnega računalnika: z nežno desnico smo porabo z lahkoto držali okoli 3,6 litra na sto kilometrov, pri priganjanju v višje vrtljaje pa se je številka gibala okoli petih litrov. Pošteno. Zavore? Glede na dejstvo, da blokiranje koles preprečuje ABS, bi si kljub Hondinemu merjenju na motoriste začetnike želeli močnejše. Vzmetenje? Presenetljivo čvrsto, a seveda še daleč od športnega. Izdelava? Glede na ceno dovolj dobra, da si zasluži Hondino značko.

Če se zavedate razlike, ki jo prinese en R v imenu namesto dveh, je tole verjetno ena boljših vstopnic v svet motociklizma z oznako A2 v vozniškem dovoljenju.