Moto test: Honda CRF 1000 L Africa Twin DCT

Ni presenečenje, da je nova Africa Twin uspešnica, evropski motoristi smo jo dobro sprejeli in želja po tem modelu je bila očitno res precejšnja, saj se je zavihtela na vrh prodajnih številk na glavnih trgih. Tudi moj prvi stik z njo (vozili smo v AM05 2016 oziroma pobrskajte po arhivu testov na www.moto-magazin.si) je bil poln pozitivnih vtisov, zato me je zelo zanimalo, kako se bo izkazala na testu, ki traja dlje, in pri vsakodnevni rabi, ko motocikel izdatno preizkusimo ter izmerimo realne porabe goriva in uporabnost na različnih cestah; med seboj pa si ga v redakciji tudi podelimo, da dobimo drugo mnenje.

Priznam, da sem po testu Honde VFR z DCT-menjalnikom ostal nekako razočaran, ni me prepričal, zato sem se na Africo Twin z zadnjo generacijo tega menjalnika z dvojno sklopko usedel skeptičen. A moram priznati, da čeprav nisem ljubitelj te ideje, tokrat nisem ostal razočaran. Osebno bi si še vedno ta motocikel omislil s klasičnim menjalnikom, ker mi je vožnja z uporabo sklopke najbolj pristna, ne nazadnje si lahko s sklopko na terenu pomagam dvigniti sprednje kolo, preskočiti oviro, skratka, sam sem popoln gospodar tega, kar počnem na motorju. Pri DCT-menjalniku (če vam je lažje za razumevanje, mu lahko rečem tudi DSG) pa računalnik s pomočjo tipal, senzorjev in tehnike opravi velik del namesto mene. Kar je v bistvu super, saj dela dobro in verjamem, da je za 90 odstotkov motoristov to to, povsem uporabna in dobra izbira. Če ste med tistimi, ki se veliko vozite po mestu ali ste radi 'na komot', pa absolutno priporočam ta menjalnik. Privajanje nanj je trajalo točno do prvega semaforja. Enkrat sem še po pomoti stegnil prste, da bi stisnil sklopko, a sem seveda prijel v prazno. Na levi strani namreč ni ročice, je le dolga ročica ročne parkirne zavore, ki pride prav za parkiranje ali speljevanje v klanec, tako da ni treba z desno nogo pritisniti na pedal zadnje zavore. Tudi prestavne ročice nisem pogrešal, saj je menjalnik pametno izbiral prestave oziroma sem jih izbiral sam po okusu s pritiskanjem na gumba za pretikanje navzgor ali navzdol. Fotograf Saša, ki sem ga na zadnjem sedežu peljal do foto lokacije, je bil presenečen nad tem, kako dobro deluje, pa je avtomobilist, ki je preizkusil najboljše samodejne menjalnike v najsodobnejših avtomobilih. DCT-menjalnik tako omogoča zelo udobno vožnjo, ki je tudi varna, kajti eno opravilo odpade, zato se lahko bolj osredotočiš na vožnjo, pa tudi krmilo lahko bolje držiš z obema rokama. Tiho, hitro in mehko pretakne od prve do šeste prestave in s tem tudi poskrbi, da vrstni dvovaljnik ne popije preveč bencina. Na testu se je poraba gibala od 6,3 do 7,1 litra na 100 kilometrov, kar seveda ni malo, a upoštevajoč litrski motor in precej dinamično vožnjo, vseeno ni pretirana. Vsekakor pa ima Honda še nekaj prostora za izboljšanje.

V dveh primerih moram Africo Twin z DTC-menjalnikom še pohvaliti. Na zavitih makadamskih cestah, kjer sem vklopil program za terensko vož-

njo, izklopil zadnji ABS in dal nadzor proti zdrsu zadnjega kolesa na minimalno stopnjo (prvo od treh mogočih), je Africa Twin dobesedno zasijala. Ker je obuta v cestno-terenske gume (70 odstotkov cesta, 30 odstotkov makadam), sem užival v natančni in dinamični vožnji z velikim občutkom varnosti. Ob pogledu na števec, ko sem v tretji prestavi drvel s 120 kilometri na uro po ozkem makadamu sredi gozda, daleč od ljudi (prej bi srečal medveda ali jelena), pa me je vseeno presenetilo, kako hitro se lahko pelje, in sem nekoliko umiril tempo. Vzmetenje dela, položaj na motociklu je odličen tako sede kot stoje, skratka, navdušenje!

Še bolj zabavno pa je, ko se na semaforju prižge zelena luč in potegneš, takrat športno potegne, lepo zapoje in te katapultira naprej. Ob tem, da ni treba pretikati prestav in uporabljati sklopke, je to totalno 'na komot'. Tako da, Honda, dajte DTC še na druge modele, prosim.

bese­di­lo: Peter Kavčič, foto: Saša Kapetanovič