Moto test: Husaberg FE 250 in TE 300 2014

Besedilo: Peter Kavčič, foto: Saša Kapetanovič

Šok ob novici, da bo Stefan Pierer, lastnik offroad giganta KTM, združil Husaberga in Husqvarno, je bil za specializirano javnost ogromen. Husqvarna se po 25 letih, ki jih je preživela v Italiji, seli v Avstrijo, 'motor' razvoja in idej pa bo Thomas Gustavsson, ki je s peščico somišljenikov ob prodaji Husqvarne Cagivi pred četrt stoletja ustvaril Husaberg. Inovacije, drzne zamisli, vizionarstvo in vztrajanje, da je le najboljše dovolj dobro, so danes del te tradicije. Zato vsekakor nismo dvakrat razmišljali, ali sprejmemo povabilo za test dveh enduro specialk za sezono 2013/2014.

Husaberga TE 300 in FE 250, ki smo ju preizkusili na testu, sta vsak zase nekaj posebnega. Štiritaktni FE 250 ima povsem nov motor, ki ga je dobil od KTM-a in je letošnja največja novost v modelni paleti. TE 300 poganja prav tako v KTM-u narejen dvotaktni motor, ki pa je ta hip eden najbolj vročih motociklov za izredne enduro razmere. Navsezadnje je Graham Jarvis z njim nedavno zmagal na zloglasnem Erzbergu, najbolj nori in ekstremni enduro dirki.

K testu smo pritegnili še peščico gostov s povsem različnimi ravnmi znanja, od profesionalcev do popolnega začetnika z veliko željo, da okusi čare terenske vožnje.

Njihova osebna mnenja si lahko preberete v rubriki 'iz oči v oči', strnjene vtise s testiranja pa v naslednjih vrsticah.

Husaberg FE 250 je z novim motorjem naravnost neverjeten. Moči ima povsem dovolj za enduro vožnjo. V tretji prestavi prepelješ in preplezaš skoraj vse, za plezanje pa navduši dolga in presenetljivo močna prva prestava. Za večje hitrosti pa je tu še šesta prestava, ki požene motocikel prek 130 km/h, kar je za enduro več kot dovolj. Ves čas se nam je porajalo vprašanje, ali sploh še potrebujemo več moči. Nekaj resnice je v tem, da moči ni nikoli preveč, zato ima tudi Husaberg v svoji ponudbi še 350-, 450- in 500-kubične motorje. Ampak za te motorje in njihovo obvladovanje je potrebno že veliko znanja. FE 250 pa je odličen tako za začetnika kot profija.

Najlepši dokaz za to sta bila naš Uroš, ki je sploh prvič sedel na hard enduro motocikel in seveda zelo užival, ter nekdanji profesionalni motokrosist Roman Jelen, ki ga je po stezi na Brniku gnal na polno prek vseh najdaljših miz in dvojnih skokov in prav tako užival. Motor, ki presenetljivo lepo in zvezno vleče skozi celotni razpon vrtljajev, lepo sodeluje z voznikom. Keihinova enota za vbrizg goriva deluje odlično, motor pa vžiga takoj in brez težav hladen ali vroč s pritiskom na gumb zaganjalnika. Edini trenutek, ko smo pogrešali 'konja' več, je bil v zares strmih klancih, ki so že na meji ekstremnega endura, a za to imajo pri Husabergu vsaj še pet drugih primernejših modelov z dvotaktnimi ali štiritaktnimi motorji.

Nova pri FE 250 sta tudi okvir in vzmetenje. USD-vilice so zaprtega tipa (kartuša) in nedvomno ena izmed novosti, ki jo je treba močno izpostaviti. S 300 milimetri giba so naravnost izjemne in odlično preprečujejo 'zabijanje' na doskokih. Do zdaj so nekaj najboljšega, kar smo preizkusili in kar deluje tako na motokros stezi kot na enduro terenu. Najboljše pa je, da si jih lahko z lahkoto nastavimo s preprostim vrtenjem gumbov na vrhu vilic. Na eni strani za dušenje, na drugi za odboj.

Okvir, narejen iz krom-molibdenovih jeklenih tankostenskih cevi, je lažji in bolj tog ter ob odličnem vzmetenju sestavlja motocikel, ki ga lahko natančno usmeriš in mu zaupaš. Prav tako je ena od večjih vrlin lahkotnost v vožnji – tudi po zaslugi inovativnosti. In če smo o njej govorili v uvodu, je tu pod sedežem najlepši primer. Celoten 'subframe' ali po naše nosilec zadnjega dela, kamor se vpnejo sedež in zadnji blatnik, ter prostor za zračni filter sta namreč iz žilave plastike, ki je ojačena s steklenimi vlakni. To sicer ni novost z letošnjim modelnim letom, a je vsekakor omembe vredna posebnost.

Pri Husabergu pravijo, da je ta plastični del okvirja neuničljiv. Mi smo sicer nehote, ob iskanju meja (predvsem svojih), malce bolj grobo položili motocikel na tla, a se ni zgodilo prav nič, pa tudi sicer ne poznamo primera, da bi kdo kdaj zlomil ta del. Ne nazadnje bo glede na to, da se ekstremni enduro vozniki podijo po tako nemogočih terenih in mučijo tehniko, že morala držati njihova trditev. Motocikla, ki bi mu odletel zadnji konec, pač ne moreš spraviti skozi cilj, kaj šele na zmagovalni oder.

A za izredne razmere je od štiritaktnega FE 250 še boljši dvotaktni TE 300. S 102,6 kilograma mase (brez goriva) je to superlahek motocikel. In tam, kjer se uporablja, vsak kilogram tehta najmanj 10 kilogramov! V takšnih razmerah šteje vsaka vgrajena vrhunska komponenta. Olajšali (za 250 gramov) so ga tudi na račun povsem nove kompaktne in robustne sklopke. Med novostmi pa so še manjši popravki na motorju (komora za izgorevanje, napajanje z gorivom), vse za izboljšano delovanje in hitrejši odziv na dodajanje plina.

Brez ovinkarjenja, to je trenutno najbolj vroča specialka za ekstremiste! Moči mu ne zmanjka, nikoli! Po luknjasti kolovozni cesti smo ga pognali do 150 km/h, a je tristotak še nabiral hitrost. To je bil kar manjši šok in zavoljo zdravja je pamet sporočila zapestju desne roke, da je to povsem dovolj. Nad TE 300 je bil denimo navdušen tudi motokrosist Ian Oskar Katanec, ki se kar ni in ni mogel nehati poigravati na motokros stezi – veliko moči in majhna masa je zmagovalna kombinacija za nekoga, ki ve, kaj dela na takem motociklu.

Zavore so nas tako kot na FE 250 tudi tu navdušile, morda so zadaj malenkost preveč agresivne, a razlog lahko pripišemo tudi povsem novemu motociklu in še neutečenim kolutom in zavornim oblogam. Kako zelo je to motocikel za specialiste, pove že to, da če ga vozimo leno, ne deluje tekoče, malo pogrgra, pocuka, ko se plin konkretneje odpre, pa zabrenči in poleti, da je veselje. Zato to zverino priporočamo le tistim z veliko izkušnjami na terenu.

Za marsikoga bo TE 300 prva izbira, za večino pa preprosto prevelik zalogaj za pogoltniti.

No, morda bo za marsikoga preveč zajetna tudi cena. Husabergi so z najvišjo stopnjo serijske opreme tudi cenovno postavljeni najvišje, lahko rečemo, da sta to dva predstavnika prestižnega razreda motociklov za v blato.

Iz oči v oči

Roman Jelen

Zelo pozitivni vtisi, zelo dobre komponente, všeč mi je tudi videz in predvsem to, da so lahki. Za 'uživancijo' je 250 idealen. TE 300 je bogat z navorom, super za plezanje, moči ima dovolj v vseh območjih. Zelo hitro sem se ga privadil, čeprav že lep čas nisem vozil dvotaktnega motocikla.

Ian Oskar Katanec

Tristotak me je navdušil, všeč mi je, ker ima veliko moči, a hkrati je zelo lahek, prava igrača. Pri 250 sem pogrešal več moči za na motokros stezo.

Z enduro vožnjami pa, priznam, nimam izkušenj.

Uroš Jakopič

To je moja prva izkušnja z enduro motocikli. FE 250 je super, lepo vozen, z enakomernim podajanjem moči. Takoj sem se počutil dobro in tudi iz metra v meter bolje vozil. TE 300 pa je bil zame preveč, premočan, prebrutalen.

Primož Pleško

250 je 'lušten', uporaben motocikel, s katerim greš lahko tudi 'lagano sportski' in uživaš, čeprav nisi vrhunski dirkač. 300 je pa za 'profije', tu se pod 3.000 vrtljaji ne da peljati in potrebuješ moč in znanje.