Test iz prve roke: KTM 125 EXC letnik 2012

(Iz Avto magazina 07/2013)

besedilo in foto: Matevž Hribar

Dopuščam, da smo tudi v našem uredništvu kdaj prdnili v temo z izjavo, da so štiritaktniki varčnejši in trpežnejši. Pri taki izjavi se je treba ogibati posploševanju, saj morda v nekem segmentu trditev drži. A če izključno iz lastnih izkušenj primerjam strošek vzdrževanja štiritaktnega in dvotaktnega hard enduro stroja, denarnica poje hvalo slednjemu. Če odmislim stroške zaradi bližnjih srečanj z materjo Zemljo (zlomljen ščitnik krmila in ohišje ročice za plin), redno čiščenje in vzdrževanje z drobnim potrošnim materialom (mast, čistila, 'sprej' za verigo, olje za zračni filter), je stroškovnik po 70 urah razmeroma kratek: na 20 delovnih ur je bilo treba zamenjati olje v menjalniku (0,7 litra olja viskoznosti 15W50) in dvakrat (izključno preventivno) zamenjati svečico.

Priznam, da kljub priporočilom tovarne, da po 40 delovnih urah pregledam bat in valj, tega še nisem storil, sem pa skozi izpušni kanal pogledal bat in obročke. Oboje je v zelo dobrem stanju. Treba je ločiti vožnjo profesionalnega dirkača od vožnje hobi uporabnika, saj prvi motor redno drži v najvišjem območju vrtljajev, sam pa tega za zdaj na dirki še nisem sposoben.

V tem času sem zamenjal štiri pare gum. Metzeler MCE 6 Days Extreme, FIM enduro guma za vse vrste terenov, se je kot prva namestitev obnesla odlično. Po 20 urah je bila lepo obrabljena in brez več­jih poškodb. Ko sem zatem dvakrat namestil mehkejše različice plaščev (enkrat motokros gumo Dunlop MX31, drugič FIM enduro gumo Sava Endurorider Pro Comp MC33), je bil oprijem na spolzkem odličen, a je med vožnjo na tršem terenu prišlo do deformacij. Nazadnje sem preizkusil še trdo različico Savinih MC33 – izkušnjo si lahko preberete tukaj.

Demantirati moram še dve trditvi, zapisani v prvem testu (6/2012). Zapisala se mi je graja stabilnosti motocikla, zatem pa je vozilo dobil v roke Bogdan Zidar, mojster za servis terenskih motociklov, in vzmetenje nastavil po svojem občutku (in ne po KTM-ovi knjigi, ki sicer to zelo natančno opisuje). Kakšna razlika! Nič več odbijanja in posledično smerne nestabilnosti čez neravnine (na primer na razdrapanem makadamu ali nasutem gradbenem materialu). Nekaj klikov na nastavljivem vzmetenju lahko pomeni razliko kot dan in noč!

Druga zmota me je doletela glede porabe goriva. Seveda navit dvotaktnik požre več kot kakšna Yamaha YBR 125, a pretirano žejen vseeno ni: še na nobeni dvourni crosscountry dirki mi ni bilo treba dolivati goriva. Je pa res, da hkrati z dviganjem tempa nivo v prozorni posodi za gorivo vztrajno pada. Na letošnji prvi in drugi dirki Quehenberger SXCC prvenstva (www.sxcc.si) sva zmagala v razredu Sport E1. Grajam: izpostavljenost izpušnega lonca. Ali pa tisto skalo pred ostrim desnim ovinkom v klanec navzgor v, zdaj žal že pokojni, Vrtojbi.