Test: Yamaha T-MAX 530 - pogled v prihodnost

Kako bi se lahko brali naši testi?
Si predstavljate naše zapise brez zgodb, ki nastajajo v ozadju naših druženj z dvo-, tri- in štirikolesniki? Zapis za tole maksi Yamaho bi se lahko bral nekako takole: T-MAX je novost za leto 2012. Ima močan motor. Po avtocesti se lahko brez težav vozimo 150 km/h. Sedež je udoben, merilniki so pregledni. Ko stisnemo ročici zavore, se skuter hitro ustavi In tako naprej ... Dolgčas, skratka – življenje s takim mega sesalcem v garaži pa še zdaleč ni dolgočasno.

Smer: morje!
Na fotografiji se ne vidi, da so v ogromnem prtljažnem prostoru pod sedežem našli prostor spalna vreča, potapljaška maska in dihalka, brisača in sandali. Hip zatem, ko spišem prav tale tekst, me bo Yamaha do jutrišnjega večera odpeljala v Istro.

Zaradi ugodne vremenske napovedi sem dežni kombinezon pustil doma, pa tudi sicer se zaradi dobre zaščite telesa s T-Maxom ne gre ustrašiti nekaj dežnih kapelj. Vetrobran je dvostopenjsko nastavljiv, a žal le z orodjem (BMW, mimogrede, ima ročno oz. električno nastavljivega). Udoben in kraljevsko odmerjen sedež skupaj z nizko postavljenim krmilom sili v čoperski položaj, torej z nogami naprej. Iz vtisov po lanskem primerjalnem testu maksi skuterjev vemo, da tak položaj nekaterim skuteristom ustreza, drugim spet ne.

Živahnost in uglajenost dveh valjev
Skuter poganja dvovaljni paralelni motor. Super stvar! Skozi izpušno cev izdihuje zelo lepo 'štimo', zato razumem, zakaj je najbolje prodajani Akrapovičev izpušni sistem v Italiji namenjen prav T-MAX-u. Ko ob prižigu zelene luči na semaforju do konca zasukaš desnico, pogonski sklop navor nesunkovito spremeni v spremembo kinetične energije. Ni cukanja, ni tresljajev ob 'grabljenju' sklopke.

Tudi brutalnega pospeška od začetka ni čutiti, le prijetno zvezno pospeševanje. Dvovaljnik najbolj 'sune' pri hitrosti približno 40 kilometrov na uro in takrat bodo kolegi motoristi morali tudi svoje ropotulje zavrteti v višave, da bodo sledili noremu Maxu. Do hitrosti 150 km/h se niti skuter niti motorist sploh ne mučita, s še naprej odprtim plinom pa igla merilnika hitrosti obstane pri številki 170. Dovolj. Poraba med petimi in slabimi šestimi litri pri vseh zmogljivostih, ki jih ponuja, ni prevelika.

Ciklistika, primerljiva z motocikli!
Še bolj kot s pogonskim sklopom in udob­jem pa T-MAX navduši z voznimi lastnostmi. Nagiba se kot motocikel in se nato v zavoju tudi vede tako. Ni nemirnosti, ni zibanja, ni zvijanja okvirja. Tudi z dvema dedcema na sedežu! Zavore so dovolj zmogljive, da brez dvoma svetujemo še ABS, ki vas bo stal dodatnega petstotaka. Brez pripomb. Še dokaz: včeraj sem na zadnjem sedežu zapeljal prijatelja z večdesetletnim motorističnim stažem. »Jeb..., je dober,« se je glasil kratek komentar.

Izkušnja z novim T-MAX-om je tako navdušujoča, da si upam napovedati, da bodo takšna in podobna dvokolesa v prihodnosti vztrajno grizla delež motociklov. Ne kljubujte, izkusite udobje samodejnega prenosa moči tudi sami.

tekst: Matevž Hribar, foto: Aleš Pavletič

Iz oči v oči - Peter Kavčič
Yamaha je s T-MAX-om že prvič zadela v črno, novi maksi skuter izpod njihovega nakovala pa je še boljši. Močan motor, stabilnost tako pri veliki hitrosti kot pri mestnem manevriranju, udobje in uporabnost so me navdušili.