Podaljšan test: Husqvarna WR 250 (2008)

Morda se vam bo izbira zdela čudna: zakaj ravno dvotaktni enduro stroj, če pa večina vozi štiritaktnike? Odgovor se nam je pred dobrima dvema letoma, ko smo jo na novinarski predstavitvi v Italiji prvič dobili v roke, zazdel povsem jasen, saj smo se z lahko dvestopetdesetko izjemno zabavali. Drugi del odločitve pa je prispeval razum, sploh ko smo preverili, koliko motocikla dobimo za tak denar.

Dvotaktnik z 250-kubičnimi centimetri delovne prostornine je od štiritaktne TE 450, ki sodi v isti razred (oba sta torej v razredu E2), cenejši že na samem startu, ko se odpraviš v trgovino in je na mizo treba položiti denar. Danes je za novo WR 250 treba odšteti 7.199 evrov, medtem ko TE 450 stane 8.649 evrov.

Toda to še ni vse, računica govori v prid tudi med samo uporabo. Stroški vzdrževanja so pri dvotaktniku namreč več kot enkrat nižji, saj nima ventilov, ki bi jih bilo treba nastavljati, olja, ki je, mimogrede, cenejši, gre v motor pol manj, nima oljnih filtrov, predvsem pa absolutno ni primerjave, ko se v motorju zgodi kaj neprijetnega.

Skratka, gledano skozi denar, je časom, v katerim trenutno smo, WR 250 pisana na kožo, saj za razumen strošek ponuja veliko zabave. Zabava in rekreacija pa je tisto, za kar pravzaprav gre. Če ste podobno kot večina naše redakcije sovražnik mučilnih fitnes naprav in rekreacije v zaprtem prostoru, je takšna enduro rekreacija pravo zdravilo za napete živce in od vsakodnevnega stresa utrujeno telo.

Že ura in pol vožnje po gozdnih poteh ali eno popoldne na stezi za motokros ti lepo popestri preveč utečeno enolično življenje.

WR 250 je v času, ko smo se družili, vedno znova presenečala in običajno so bila ta presenečenja prijetna. Zaradi svoje vitkosti je odlična za v gozd, saj s svojimi 103 kilogrami suhe teže ne utruja voznika. Bolj ko je bil teren tehnično zahteven, bolj se nam je pod čelado risal nasmeh in večje je bilo zadovoljstvo na vrhu preplezanega klanca. Dvotaktnik namreč v spodnjem območju vrtljajev postreže z lepo zalogo navora, ki v umirjenem ritmu in brez vrtenja zadnje gume v prazno zmore še tako spolzek in strm klanec.

Za hitrejšo vožnjo in juriš na vrh pa je dovolj samo rahel stisk ročice sklopke in prek jeklene pletenice se sprosti 'konjenica'. Motor zapoje z rezkim dvotaktnim zvokom in se zavrti vse tja do 10.000 vrtljajev na minuto. Tovarna sicer ne navaja podatkov o moči, a če povemo, da je je med 48 in 50 'konji', ne bomo veliko zgrešili. Dejstvo je, da jih ima dovolj za enduro. V sami krivulji moči je sicer najti dvotaktno turboluknjo, a s pravo izbiro prestave v tekoče delujočemu petstopenjskemu menjalniku prenašanje moči na podlago ni težava.

Vsaj dokler voznik ve, kaj hoče od motorja: ali prožnost v spodnjem območju vrtljajev ali brutalnost v zgornjem območju. Samo krivuljo moči lepo popravi športni izpuh. Namesto da bi vzeli enega iz ponudbe Husqvarnine dodatne opreme, smo za preizkus dobili Akrapovičev dušilec. Izkazal se je kot odlično zdravilo za luknjo v srednjem območju vrtljajev, nekoliko pa je zmanjšal tudi samo glasnost oziroma rezkemu dvotaktemu zvoku dodal značilno Akrapovičevo mehkobo.

S samimi voznimi lastnostmi nas je WR 250 prepričala znova in znova, ko smo se odpravili na enduro turo. Če jo primerjamo s štiritakno konkurenco, ji sicer bolj ustreza tehnično zahtevnejši teren in vse, kar se dogaja pri hitrostih tja do 100 kilometrov na uro, za hitre makadame pa bolj priporočamo štiritaktnika, ki bo ne nazadnje dosegel večjo hitrost in bil ob tem še bolj stabilen.

Zlahka rečemo, da je to eden najboljših dvotaktnih enduro motorjev, ki so ta trenutek na trgu. Povedano drugače, če niste ravno pristaš KTM-a in ­oranžne barve, je Husqvarna bolj ali manj edina zares primerljiva izbira, ki vam ostane. Ta dva enduro motocikla sta si namreč edina prava konkurenta v tem razredu, čeprav ponudba zajema še Gas Gas in TM.

Všeč nam je bilo tudi to, da gre pri Husqvarni za enduro paket in ne za kros motocikel z lučmi. Okvir iz jeklenih krom-mo­lly cevi in vzmetenje (spredaj Marzocchi, zadaj Sachs) namreč izredno lepo požira neravnine. Kar je odlično za enduro, pa ni nujno optimalno za motokrosistično stezo. Kdor se misli s tem motociklom veliko voziti po stezi, kjer so grbine in skoki drugačni kot na enduro terenu, bo moral nastaviti vzmeten­je na trše, da bo preneslo večje obremenitve, ki nastanejo predvsem pri daljših skokih.

Vsi glavni plastični deli so se izkazali z dobro odpornostjo in nam jih ni uspelo zlomiti, nekoliko ranljiva pa sta hladilnika – in zato zgolj zaradi mirnejšega uživanja na enduro vožnjah priporočamo dodatno ojačitev, ki ju ščiti pred poškodbami, ko motor pade na bok po skalah ali čez hlod.

Droben minus lahko damo tudi nožnemu zaganjalniku, ki ni najbolj ergonomski in zahteva, da pri zagonu motorja voznik visoko dvigne nogo (kar je lahko zoprno na strmem terenu, kjer že sam težko stojiš). Da dvotakt­nik zapoje, pa je potrebna odločna brca od vrha do skrajne spodnje točke. Poznamo motorje, pri katerih je to bolje narejeno, predvsem bi pa bili veseli možnosti dokupa električnega zaganjalnika, kot na primer pri KTM-u.

Opazili smo tudi, da uplinjač potrebuje nekaj prilagajanja nadmorski višini ali zunanjim temperaturam. V poletnem času, denimo, je s serijsko šobo mešanica goriva in zraka prebogata in potrebuje manjšo šobo, da ne pride do zalivanja vžigalne svečke. V dveh letih smo jih zamenjali vsaj pet. To sicer ni nujno nekaj zelo posebnega, a bi seveda bili najbolj srečni, če nam ne bi bilo treba zamenjati niti ene same.

Sicer pa ko se ozremo na obdobje, ki smo ga preživeli skupaj, lahko zapišemo, da nam bo Husqvarna ostala v lepem spominu. Stroški vzdrževanja so skorajda zanemarljivi: po potrebi je treba zamenjati komplet gum, bencinu dodati olje, za verigo je treba poskrbeti, da ni suha, po prašnem dnevu je treba očistiti zračni filter, to pa je tudi vse. Enkratna menjava olja v motorju pa vam vzame točno 30 minut časa in stane sedem decilitrov olja.

Koliko stane?

Nepredvidena popravila

Pletenica plina 20 EUR (popravilo v garanciji)

Sesalne membrane V-force3 60 EUR (popravilo v garanciji)

5 vžigalnih svečk 40 EUR

Cene nadomestnih delov

Komplet gum 110 EUR

Stopalke 11 EUR

Ročica sklopke 19 EUR

Ročica sprednje zavore 8 EUR

Krmilo 100 EUR

Bat 143 EUR

Komplet lamel za sklopko 35 EUR

Sprednji blatnik 20 EUR

Zadnji blatnik 29 EUR

Bočne plastike pri posodi za gorivo (par) 45 EUR

Stranske plastike pod sedežem (par) 45 EUR

Sprednja maska z lučjo 45 EUR

Zavorne ploščice 27 EUR

Olje za mešanico (1l) 22 EUR

Olje za menjalnik (1l) 22 EUR

Sprednji zobnik 20 EUR

Zadnji zobnik 40 EUR

Veriga O-ring 100 EUR

Sprej za verigo 13 EUR

Husqvarna WR 250 (2008)

Cena testnega vozila: 7.199 EUR

Motor: enovaljni, dvotaktni, tekočinsko hlajeni, 249 cm? , uplinjač.

Največja moč: n. p.

Največji navor: n. p.

Prenos moči: 5-stopenjski menjalnik, veriga.

Okvir: krom-molibdenove jeklene cevi, pomožni okvir iz aluminija.

Zavore: spredaj kolut ? 260 mm, dvobatna čeljust, zadaj kolut ? 220 mm, enobatna čeljust.

Vzmetenje: spredaj nastavljive teleskopske USD-vilice ? 50 mm, zadaj aluminijasta nihajka z enojnim polno nastavljivim blažilnikom. Sistem vpetja blažilnika na nihajko je prek vzvodov in ročičevja.

Gume: 90/90-21, 140/80-18.

Višina sedeža od tal: 975 mm.

Posoda za gorivo: 9, 5 l.

Medosna razdalja: 1465 mm.

Teža: 103 kg.

Zastopnik: Avtoval (01/781 13 00), Motocenter Langus (041 341 303), Motorjet (02/460 40 52), www.zupin.si.

Hvalimo in grajamo

+ vozne lastnosti

+ oprema, pripravljenost za enduro vožnjo

+ moderen videz

+ vzdržljivost

+ nizki stroški vzdrževanja

+ motor

+ cena

- tanko oblazinjenje sedeža na zadnjem delu

- nastavitev uplinjača je občutljiva na zunanjo temperaturo in nadmorsko višino

- zavore bi lahko bile za odtenek bolj zmogljive

Peter Kavčič

foto: Boštjan Svetličič, Peter Kavčič