Suzuki V-Strom 250 predstavlja vhodni model v svet potovalnih enduro motociklov pri Suzukiju. Na našem podaljšanem testu so ga vozili različno izkušeni motoristi in motoristke in eno od takšnih zgodb lahko prebrete tudi tule. Naša Katja, sicer mlada motoristka, že po definiciji tega motocikla sodi v kar dve glavni ciljni skupini za tak motocikel. Je motoristka začetnica in še punca. Takole je strnila svoje vtise s Suzukijem:
Če bi mi nekdo pred dvemi leti rekel, da bom postala motoristka in v skrb dobila testni motor, o tem pa še kaj napisala, bi ga zagotovo vprašala, če je nor. Štiri leta sem sedela na tistem majhnem trikotnem sedežu zadaj in izza postave voznika spremljala nagib motorja in hitrost vožnje.
V avto šoli sem se prvič spoznala z vožnjo motorja, izpit sem opravila na Hondi Hornet 600, zatem pa takoj na svetovni splet v lov za motorjem. Teden kasneje je v garaži stal moj prvi motor: Honda Hornet 600, letnik 2005.
Zunaj dež, oblečena v kavbojke, v eni roki čelada, v drugi ključi novega Suzukija V-Stroma. Še zadnji napotki pri predaji ključev in gremo. Prvi vtis, drža pokonci, noge skoraj v celoti na tleh, naredim prvi ovinek in se začudim. Ker sem se do sedaj spoznala samo s športno Hondo, mi je bilo nadvse čudno pri prvih ovinkih, ko sem krmilo obrnila, sprednji del motorja z vetrobranom pa je ostal na svojem mestu.
Bolje sva se spoznala na relaciji do Litije in nazaj preko besniške doline. Pokončna drža mi je ugajala, ob vožnji sem se počutila lahkotno, v ovinke sem peljala suvereno. Iz ene v drugo prestavo kot po maslu, vodljivost je enkratna, velika vzvratna ogledala pa so mi dala vpogled v dogajanje zadaj. Ker sem prvič vozila motocikel s sistemom ABS, sem bila noro navdušena. Zadeva, ki me je razočarala, je bil le sedež, saj me je po dveh urah pričela boleti zadnja plat. Pri tem ne izključujem dejstva, da sem morda kot začetnica sedela napačno.
Po mestu prava poezija, ravno prav velika in močna zverinica.
Katja Katona
foto: Ana Kregar
