Podaljšani test: KTM Freeride 350

Ko smo se namreč odločali, da ga vzamemo na podaljšani test, je bil eden ključnih argumentov prav ta, da gre za prijazen, vsestranski in kar nekako ljubek motocikel, ki lahko nadomesti srednje velik skuter za po mestu in okolici. Da je zanimiv enduro, pa smo po našem lanskem testu že vedeli.

Naš Primož Jurman, ki je najbolj domač z motocikli na asfaltu, se je z njim odpravil na srečanje voznikov Harley Davidsonov v avstrijski Faaker See prek Ljubelja, sam pa sem ga pognal do Postojne po regionalni cesti, ko je v septembru na Počku testirala KTM-ova tovarniška ekipa za Dakar. Oba sva prišla do istega sklepa: z njim se da peljati marsikam, tudi po asfaltni cesti, a da bi to počel ves čas, nima smisla. Enovaljni štiritaktnik ga požene do 110 km/h, najlepše pa je voziti do 90 km/h, saj postanejo po tej hitrosti tresljaji moteči. Nekaj drugega pa je vožnja po mestu, ki je lahko za 'frirajda' mali igralni poligon. Z nekaj vaje se da z njim početi prave vragolije na parkiriščih ali denimo na rampah za BMX in skejt.

Zelo lahko bi si tega KTM-a predstavljali kot drugi motocikel pri hiši, ki ga študent uporablja za pot na faks, mama za opravke po mestu, ata pa za sprostitev adrenalina na terenu. Ali še bolje, za pomožno prevozno sredstvo, ko se odpravite na pot z avtodomom.

Sicer pa obstajajo področja, kjer KTM Freeride naravnost blesti in ta hip nima konkurence: potke, parki MTB in brezpotja. V zapuščenem kamnolomu si lahko daste duška in v slogu trialistov preskakujete ovire ali pa denimo sredi istrskega polotoka v slogu Indiane Jonesa odkrivate zapuščene vasi in mulatjere. Ker je tako lahek in ker ima nižji sedež od tekmovalnih enduro motociklov, je premagovanje ovir precej precej lažje.

Všeč mi je, da je tih in zaradi trial gum nežen do podlage. Tudi če bi si na dvorišču navozil kup skal in hlodov ter se preganjal po njih dneve in dneve, sem prepričan, da to ne bi nikogar motilo. Tudi poraba goriva je ob zmerni vožnji majhna, s polno posodo se lahko v lagodnejšem tempu vozite tri ure, medtem ko mu privijanje plina na cesti ali terenu osuši posodo za gorivo že po 80 kilometrih.

Še nekaj: tole je motocikel za učenje terenske vožnje na najboljši možni način. Je odličen za prehod z recimo cestnega na terenski motocikel. Odpušča napake in ni brutalen, saj vozniku pomaga, da hitro dojame zakonitosti premagovanja ovir in blatnih terenov.

A kljub temu ima tudi tekmovalno plat, saj je ne nazadnje 'ready to race'. Kako zelo si lahko hiter z njim, mi je postalo jasno, ko sem na tehnično zaviti in z ovirami posejani enduro stezi vozil hitro kot s tekmovalnim enduro motociklom. Freeride pa izgubi bitko šele, ko steza postane hitra in polna dolgih skokov. Tam navor ne more več premagati brutalne moči in vzmetenje ni več kos trdim pristankom po dolgih skokih.

A za resnejše podvige ima KTM že novo orožje, Freerida z 250-kubičnim dvotaktnim motorjem, ki je nekakšen KTM-ov trial za vožnjo po najekstremnejših terenih. A o njem v eni izmed prihodnjih revij.

Iz oči v oči

Primož Jurman

Tegale Freerida sem prvič preizkusil na meni ne preveč domačem terenu – na motokros stezi. Motocikelček me je takrat presenetil; kako lahak je bil za upravljanje in, hej, z njim sem celo letel po zraku. Užitek! Tudi na cesti je okreten in poskočen, čeprav se pozna, da si želi z asfalta. Če bi torej izbiral, bi bil Freeride moje dvokolesno zdravilo proti stresu vsakdanjika.

Uroš Jakopič

Kot motorist začetnik sem ob pogledu na Freerida pomislil: prava kroska! Zdaj, ko sem ga preizkusil, pa menim, da je veliko več kot le kroska, saj je uporabnost res velika. Vozi ga lahko vsak, tudi začetnik. Seveda je treba biti pazljiv, saj je navsezadnje resen motocikel, ampak ga je dokaj lahko osvojiti. Moči ima dovolj za vse terene, tudi dokaj zahtevne. Že na prvi pogled, tudi zaradi nižjega sedeža, mi je Freeride 350 deloval zelo vodljiv, poleg tega pa lahko zaradi tega z nogo zelo hitro popraviš kakšno napako pri vožnji po zahtevnem terenu in 'plezanju'. Na kratko: s Freeridom si z lahkoto popestriš dan v lepem ali grdem vremenu, saj je ustvarjen za uživanje v naravi.

Besedilo: Peter Kavčič, foto: Primož Jurman, Peter Kavčič