Test: Moto Guzzi V85 TT Traveler (2020)Pravi popotnik stare šole

Moto Guzzi je najstarejši evropski proizvajalec motornih koles, na trgu je neprekinjeno prisoten skoraj stoletje. Več kot 95 let je od tega, ko so leta 1921 letalci Carlo Guzzi, Giovanni Ravelli in Giorgi Parodi v italijanskem Mandellu del Lariu, na obronkih jezera Como, ustanovili danes legendarno znamko.

Pravi popotnik stare šole (foto: Primož Jurman) Primož Jurman
1. 9. 2020

V Mandellu del Lariu stoji tovarna, podobna kak­šni socialistični fabriki – stotnija delavcev v modrih kombinezonih, z zobotrebci ali cigareti v ustih, z rokami v žepu, se po opoldanski košti vrača na delo. Kleni okoličani, skoraj hribovci. Na šiht se pripeljejo z zgonjenimi Fiati ali s trikolesnimi motokultivatorji, ki jih poganja dvovaljni, zračno hlajeni Guzzijev agregat. Neuničljiv, zdi se kar večen. Ljudje tam na obali jezera Como izberejo tehniko, ki je trpežna in preprosta.

Poklon spominu

Blagovna znamka Moto Guzzi spada v družino Piaggio, katere šefi se zavedajo, da je treba Guzzijevo tradicijo in klasični šarm negovati. V zadnjih letih so modele prenovili in z njimi navdušili kupce. To jim je uspelo s klasičnim videzom motociklov in znano, a posodobljeno tehniko, ki je v osnovi enaka ali vsaj podobna že desetletja. Tehnika iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja v bistvu ne pomeni nič slabega, nasprotno, v poplavi brezdušnih znamk in obilja modelov na trgu je celo adut, na katerega stavijo v Guzziju.

V ta klasični okvir so dodali nekaj modernih komponent, recimo sodobne TFT-zaslone, ki kažejo vse potrebne informacije, načine delovanja motorja, sistema ABS ter nadzora zdrsa zadnjega kolesa, več pozornosti so namenili tudi višji stopnji kakovosti izdelave. Moto Guzzi je s tem pridobil pridih žlahtnosti, morda celo ekskluzivnosti, drugačnosti.

Vse to velja tudi za V85 TT Travelerja, popolnoma nov model v Guzzijevi ponudbi, ki ga lahko umestim v seg­ment klasičnih potovalnih enduro motociklov. Torej v segment, ki je doslej v Guzzijevi ponudbi manjkal. Je stopnička više od modela V85 TT, in sicer so mu namenili nekaj dodatne opreme (bočni kovčki, vetrni ščit, dodatni LED-žarometi, drugačna barvna kombinacija).

Za navdih so vzeli kreacijo Claudia Torrija, ki je leta 1985 z enduro motociklom V 65 TT nastopal na legendarnem reliju Pariz–Dakar. Nanj recimo spominjata rdeče obarvan okvir in rumena barva plastične posode za gorivo, ki je sicer pri V85 TT na voljo kot ena izmed barvnih kombinacij motocikla.

Zmerno ležerno, poskočno odločno

V potovalno-terenskem motociklizmu, s katerim se V85 TT spogleduje, velja pravilo, da je tak motocikel, pripravljen za ježo, tudi na terenu, visoko nasajen. A to pri novem Guzziju ne velja popolnoma, saj je sedež le 83 centimetrov od tal, kar pomeni, da ga lahko vozijo tudi manj visoki vozniki, pa tudi voznice. Široko krmilo z zaščitno plastiko na koncih zagotavlja, da se ga lepo obvladuje, razmerje mas je uravnoteženo in v vožnji teh 229 kilogramov v resnici nisem čutil.

Položaj za krmilom je neprisiljen, kar seveda pride prav pri daljših potepanjih, nič manj pa tudi pri vožnji po brezpotjih. Navdušil me je TFT- zaslon v modri kombinaciji, saj poudarja žlahtnost motocikla, hkrati pa dokazuje, da je V85 kljub navdihu iz osemdesetih let prejšnjega stoletja sodoben motocikel. Lahko si omislite tudi navigacijo, ki deluje tako, da svoj pametni telefon povežete z zaslonom motocikla.

Agregat je v Guzzijevi maniri zanesljiv, klasično zasnovan, sedaj pa izdatno posodobljen (uporabljen je celo titan), prečno postavljen štiritaktni dvovaljnik V-zasnove ima v duhu sodobnosti tudi tri programe delovanja (Road, Rain in Off-road). Voznik jih nastavlja in spreminja s stikali na levi in desni strani krmila, pri čemer se ob spremenjenih parametrih delovanja motorja spremenita/prilagodita tudi odzivnost ABS-a ter stopnja oprijema zadnjega kolesa.

Motocikel je v nizkih vrtljajih in ob manjši hitrosti ležeren, vozljiv in precej odziven tako na terenu kot na cesti. Ob priviti ročici plina iz svojih mehanskih pljuč iztisne 80 'konjev', enojni izpuh da od sebe tudi konkreten, globok zvok, ki razveseljuje, Brembove zavore pa odlično opravljajo svojo nalogo. Pri vožnji skozi zavoje lepo ohranja smer, ne širi krivulje, z njim pa je zanesljiva tudi vožnja po makadamskih cestah.

S tradicionalno, preizkušeno tehniko, h kateri sodijo tudi sicer precej dušene vibracije motorja, s sodobnimi dodatki nekoliko robustnih oblik in s karizmo bo navdušil predvsem tiste, ki jih ob kančku nostalgije navdušujejo zlata leta motociklizma.

  • Osnovni podatki

    Prodaja: PVG d.o.o.
  • Tehnični podatki

    Motor: dvovaljni, štiritaktni, prečni, V-zasnove, zračno hlajeni, trije programi delovanja, 853 cm3
    Moč: 59,0 kW (80 KM) pri 7.750 vrt./min
    Navor: 80,0 Nm pri 5.000 vrt./min
    Prenos moči: šeststopenjski menjalnik, kardan
    Okvir: jekleni cevni
    Zavore: spredaj kolut 320 mm, zadaj kolut 260 mm, ABS serijsko
    Vzmetenje: spredaj nastavljive obrnjene teleskopske vilice premera 41 mm, zadaj nastavljiv enojni blažilnik
    Gume: 110/80 19, 150/70 17
    Višina: 830 mm
    Posoda za gorivo: 23 l
    Medosna razdalja: 1.594 mm
    Teža: 229 kg
Hvalimo in grajamo
motor
vozne lastnosti
položaj voznika
karakter
glasen menjalnik
Končna ocena

Tale Guzzijev Popotnik bo pritegnil tiste kupce, ki prisegajo na tradicijo in na to italijansko znamko. Z odličnimi voznimi lastnostmi in enostavnim rokovanjem pa utegne navdušiti marsikoga tudi zunaj tega kroga ljubiteljev.