Debata o tem, zakaj motoristi še vedno prezirajo samodejni menjalnik in zakaj je takle skuter odličen tretji avtomobil pri hiši.
Za katerega se je najbolj smotrno odločiti: za križarko, robustneža, šminkerja, klasika ali športnico?
besedilo: Matevž Hribar, foto: Matevž Hribar, Grega Gulin
Več kot pet nam jih ni uspelo nabrati, čeprav vam je verjetno jasno, da se ponudba skuterjev z znamkami Aprilia, Honda, Piaggio in Yamaha ne konča. Zelo nam je žal, da ob naštete nismo mogli vključiti še vsaj dveh korejskih proizvajalcev, Kymca in Syma, a slovenskim zastopnikom za ti dve znamki se morda zdi, da potencialni kupci ne potrebujejo našega mnenja ... Tudi prav, saj je težko zbrati skupaj že pet odgovornih voznikov z izpitom A-kategorije.
Kot naša testna flota smo bili tudi vozniki sila različnih dimenzij in nazorov: Grega nekoliko nižje rasti (a širokega srca) med tednom vozi starega 250-kubičnega Burgmana in čez konec tedna Cagivo Raptor 650, Matjaž se, kadar nima 'čez' katerega od testnih skuterjev, prevaža naokrog s Piaggiem X9 in Hondo CBF 1000, 100-kilogramski Tomaž je s KTM-om EXC 450 in Cagivo Elefant 900 bolj terensko-avanturistično naravnan, kar velja tudi za stalna člana Avtomagazinove ekipe, Petra in mojo malenkost. Čemu tak uvod? Da si boste lažje razlagali rezultate in mnenja posameznih šoferjev.
Peljali smo se iz centra po stari cesti do Škofje Loke pa potem po dolini Hrastnice do Polhovega Gradca in končali z avtocestnim 'šusom' od Brezovice do središča Ljubljane. Tako smo preizkusili vse: mesto, ovinkaste ceste, makadam in avtocesto. In?
Aprilia Atlantic 300: Elegantna Italijanka nudi največ udobja
Aprilia Atlantic je elegantna italijanka in prava mala luksuzna križarka. Položaj za krmilom je na pol čoperski, torej z nogami naprej in s krmilom precej blizu voznika. Po udobju je brez dvoma v samem vrhu peterice, a zato na nekaterih področjih že kaže znake starostne demence. Popolnoma analogna (razen digitalne ure z najcenejše police v Trbižu) armaturna plošča z dnevnim števcem kilometrov, ki ga moramo za 'reset' navijati na roko, je bila že predpredlani zrela za osvežitev. Motili so nas še postavitev kontaktne ključavnice preblizu krmila (nerodno zaklepanje), za odtenek preslabotne zavore (hej, zadeva leti 130 kilometrov na uro!) ter nekaj površno izdelanih detajlov. So tudi plastične dele Atlantica začeli izdelovati Kitajci?
Cena testnega vozila: 3.990 EUR
Motor: enovaljni, štiritaktni, tekočinsko hlajen, 278,3 cm3, 4 ventili, elektronski vbrizg goriva.
Največja moč: 16,4 kW (22,4 KM) pri 7.500/min.
Največji navor: 23,8 Nm pri 5.750/min.
Prenos moči: samodejna sklopka, variomat.
Okvir: jeklen cevni, dvojna sklopka.
Zavore: spredaj kolut Ø 240 mm, trobatna zavorna čeljust,
zadaj kolut Ø 190 mm.
Vzmetenje: spredaj teleskopske vilice Ø 35 mm, 105 mm giba, zadaj dva blažilnika, 5-stopenjsko nastavljiva prednapetost, 90 mm giba.
Gume: 110/90-13, 130/70-13.
Višina sedeža od tal: n. p.
Posoda za gorivo: 9,5 l.
Medosna razdalja: 1.480 mm.
Teža: 170 kg.
Zastopnik: Avto Triglav, Dunajska 122, Ljubljana, 01/588 45 50.
Hvalimo: cena, sedež, udobje, ročaji za sopotnika, solidna vetrna zaščita
Grajamo: zastarela armaturna plošča, ključavnica je preblizu krmila (zaklepanje!), manj natančna izdelava, slabotne zavore
Honda SH 300: Robustna in hitra Japonka
Podobne 'kikse' smo našli pri Hondi SH 300i. Plastični deli so sicer kakovostneje izdelani in manj 'strižejo', a imajo zato pri Hondi očitno težave s skrivanjem glav vijakov. Na splošno smo bili glede tega maksi skuterja sklepčni, da so Japonci morda z njim bolj kot na evropski merili na azijski trg, kjer se na takih in podobnih dvokolesih vozijo ata, mama, dva otroka in na prtljažniku še pet kokoši. Tak je tudi vozniški vtis: skuter je izdelan robustno, dobro 'pobira' cestne grbine in predvsem zelo dobro 'vleče'. Je edini izmed peterice, ki je na področju pogona opazno izstopal – pozitivno! Hondini največji slabosti sta majhen prtljažnik pod sedežem, ki ne pogoltne niti ene jet čelade, in še bolj miniaturen predalček pred voznikovimi koleni. Še dobro, da slovenski zastopnik že v osnovi 'podari' kovček. Zakaj v narekovajih? Ker je SH najdražji, kar deloma lahko opraviči zaradi protiblokirnega zavornega sistema ABS. Da, kar se varnosti tiče, so pri Hondi vedno v prednosti.
Cena testnega vozila: 5.190 EUR (z ABS-om)
Motor: enovaljni, štiritaktni, 279,1 cm3, tekočinsko hlajen, 4 ventili, elektronski vbrizg goriva.
Največja moč: 20 kW (27,2 KM) pri 8.500/min.
Največji navor: 26,5 Nm pri 6.000/min.
Prenos moči: centrifugalna sklopka, variomat.
Okvir: jeklen cevni.
Zavore: spredaj kolut Ø 256 mm, trobatna zavorna čeljust, zadaj kolut Ø 256 mm, enobatna zavorna čeljust.
Vzmetenje: spredaj teleskopske vilice Ø 35 mm, 102 mm giba, zadaj nihajna roka, dva blažilnika, 95 mm giba.
Gume: 110/70-16, 130/70-16
Višina sedeža od tal: 785 mm.
Posoda za gorivo: 9 l.
Medosna razdalja: 1.422 mm.
Teža: 167 kg.
Nosilnost: 180 kg.
Zastopnik: Moto center AS Domžale, Blatnica 3a, Trzin, 01/562 33 33.
Hvalimo: zmogljivosti motorja, poraba goriva, ravno dno, občutek robustnosti, vozne lastnosti, zavore
Grajamo: cena, majhen prtljažnik, majhen predal pod krmilom, vetrna zaščita
Piaggio Beverly: Izpopolnjeni italijanski šminker
Letos korenito prenovljeni Beverly je ostal dober tam, kjer je že prej izstopal (dizajn, vozne lastnosti) in postal odličen na področju, na katerem je prejšnji model izrazito šepal: pri prostornosti prtljažnika pod sedežem. Ker ima novi model zadaj 14-palčno kolo in ker je zadek zdaj malenkost širši, lahko tja spravite dve (manjši) integralni čeladi! Položaj za krmilom se od Yamahe in Aprilie močno razlikuje: na njem se sedi pokončno z nogami pod približno pravim kotom. Zato če ste na skuterju radi 'zleknjeni', Beverly in SH ne bosta za vas.
Cena testnega vozila: 4.495 EUR
Motor: enovaljni, štiritaktni, tekočinsko hlajen, 278 cm3, 4 ventili, elektronski vbrizg goriva.
Največja moč: 16,5 kW (22,5 KM) pri 7.250/min.
Največji navor: 23 Nm pri 5,750/min.
Prenos moči: centrifugalna sklopka, variomat.
Okvir: jeklen cevni, dvojna kletka.
Zavore: spredaj kolut Ø 310 mm, dvobatna zavorna čeljust, zadaj kolut Ø 240 mm, dvobatna zavorna čeljust.
Vzmetenje: spredaj teleskopske vilice Ø 35 mm, 90 mm giba, zadaj dva blažilnika, 4-stopenjsko nastavljiva prednapetost, 81 mm giba.
Gume: 110/70-16, 140/70-14.
Višina sedeža od tal: 790 mm.
Posoda za gorivo: 12,5 l.
Medosna razdalja: 1.535 mm.
Teža: 162 kg.
Zastopnik: PVG, Vangalenska cesta 14, 6000 Koper, 05/629 01 50.
Hvalimo: oblikovanje, vozne lastnosti, prostoren prtljažnik, predal pred voznikom, oprema, izdelava
Grajamo: manj prostora za stopala, skrita kontaktna ključavnica
Piaggio X7 Evo 300: Počasi se poslavlja
Njegov brat X7 Evo nas je vse po vrsti kar malo razočaral. Saj ni slab, a Beverlyju seže komaj do pasu. Slabše se obnese tako v zavojih kot pri večjih hitrostih, ima manj zmogljive zavore in je sestavljen iz na pogled in otip manj kakovostnih materialov. Njegove prednosti so vetrna zaščita, dobra mestna okretnost in dovolj prostora pod sedežem, na drugih področjih pa se je konkurenca izkazala enako (na primer pri pogonu, ki je enak kot v obeh sorodnikih iz grupacije Piaggio) ali bolje. No, je pa njegova cena za skoraj tisočaka nižja od najdražje Honde.
Cena testnega vozila: 4.209 EUR
Motor: enovaljni, štiritaktni, tekočinsko hlajen, 278,3 cm3, 4 ventili, elektronski vbrizg goriva.
Največja moč: 16,4 kW (22,4 KM) pri 7.500/min.
Največji navor: 23,8 Nm pri 5.750/min.
Prenos moči: centrifugalna sklopka, variomat.
Okvir: jeklen cevni, dvojna kletka.
Zavore: spredaj kolut Ø 260 mm, zadaj kolut Ø 240 mm.
Vzmetenje: spredaj teleskopske vilice Ø 35 mm, zadaj dva blažilnika, 4-stopenjsko nastavljiva prednapetost, 90 mm giba.
Gume: 120/70-14, 140/60-13.
Višina sedeža od tal:
Posoda za gorivo: 12 l.
Medosna razdalja: 1.480 mm.
Teža: 161 kg.
Zastopnik: PVG, Vangalenska cesta 14, 6000 Koper, 05/629 01 50.
Hvalimo: vetrna zaščita telesa in glave, bogata armaturna plošča, še vedno sveža oblika
Grajamo: slabše vozne lastnosti, manj kakovostna plastika in izdelava, visok položaj nog, nima dnevnega števca kilometrov, nima stranskega stojala, slabotnejše zavore, skrita kontaktna ključavnica
Yamaha X-Max 250: Šport in uporabnost
In kako se je obnesla druga neevropska predstavnica, ki ima po natančnem pregledu tehničnih podatkov le dobrih 25 kubičnih centimetrov (in ne 50) manj kot drugi? Presenetljivo dobro! Manj odločnosti je čutiti le pri speljevanju z mesta do hitrosti 30 kilometrov na uro, nakar se pri polnem plinu z lahkoto kosa s '300'-kubično konkurenco. Yamaha se je sicer najbolje obnesla na ovinkastih cestah okoli Polhovega Gradca: lepo pada v ovinke in ostaja stabilna vse do največje hitrosti okrog 130 kilometrov na uro. Če vam je všeč, če se ne boste vozili v dvoje (takrat je primanjkljaj moči v primerjavi z drugimi nekoliko bolj občuten) in če za krmilom radi sedite z nogami, iztegnjenimi daleč naprej, potem je Yamaha lahko prva izbira. Možno je kupiti različico z ABS-om!
Cena testnega vozila: 4.490 EUR
Motor: enovaljni, štiritaktni, tekočinsko hlajen, 249,78 cm3, elektronski vbrizg goriva.
Največja moč: 15 kW (20,4) pri 7.500/min.
Največji navor: 21 Nm pri 6.000/min.
Prenos moči: centrifugalna sklopka, variomat.
Okvir: jeklen cevni.
Zavore: spredaj kolut Ø 267 mm, zadaj kolut Ø 240 mm.
Vzmetenje: spredaj teleskopske vilice, 110 mm giba, zadaj dva blažilnika, 95 mm giba.
Gume: 120/70-15, 140/70-14.
Višina sedeža od tal: 792 mm.
Posoda za gorivo: 11,8 l.
Medosna razdalja: 1.545 mm.
Teža: 180 kg.
Zastopnik: Delta Team, Cesta krških žrtev 135a, Krško, 07/492 14 44.
Hvalimo: vozne lastnosti, športno oblikovanje, udobje, velik sedež, kakovostna izdelava, prostornost prtljažnika, solidne zmogljivosti glede na manjšo prostornino
Grajamo: leno speljevanje, ergonomija sedenja nekaterim ni všeč
Ob koncu dneva smo si bili na jasnem, da kar tako iz prve ne moremo določiti absolutnega zmagovalca. Dva sva naročila golaž z njoki, eden 'pohan' sir, drugi purana v naravni omaki, za petega pa je z domačo pojedino poskrbela žena in je skupinsko obedovanje izpustil. In tako kot so drugačne naše gurmanske zahteve, različno dojemamo tudi način prevažanja od točke A do B. Pa dober tek, no – vožnjo.
Poraba goriva
Drastičnih razlik v porabi goriva na testu ni bilo: Honda je bila najbolj varčna, trojica iz skupine Piaggio Group pa najbolj žejna.
SH300i: 3,3 l/100 km
X-Max: 3,6 l/100 km
Atlantic: 3,8 l/100 km
X7 Evo: 3,8 l/100 km
Beverly: 3,9 l/100 km
Mnenja članov testne ekipe:
Tomaž Pogačar
Včasih sem imel 50-kubični skuter, ki mi je zelo dobro služil, a le za kratke razdalje, z 'midi-maxi' skuterji pa se je mogoče zapeljati tudi na večdnevni izlet. S svojimi 186 centimetri višine sem se najbolje počutil na Beverlyju, pa tudi na Hondi ni bilo veliko slabše. Najslabše sem sedel na Atlanticu (nizek sedež, naprej iztegnjene noge), medtem ko sta X7 in X-Max nekje vmes. Pri videzu so Italijani po mojem mnenju močno prekosili Japonce. Prednjačila sta predvsem Beverly (meni najlepši) in Aprilia. X7 in Yamaha gresta nekako vštric, le da X7 hoče povedati, da je delavec za vsak dan, medtem ko je Yamaha Xmax bolj šminkersko-darkersko naravnana. Ime me spominja na božič (Xmas!), videti pa je kot pogrebni avto ... Honda je oblikovana le funkcionalno in ne spada v to lepotno kategorijo. Sam bi jih razvrstil takole: Beverly, Yamaha, Honda, X7 in Aprilia.
Grega Gulin
Aprilia je lepa in udobna za potovanje, najbrž se s 500 'kubiki' še bolje obnese. Udobna in zelo vozna Yamaha je moj favorit, saj je na njem zagotovo vse tako, kot mora biti. Honda me je glede na znamko razočarala, saj ima slabo vetrno zaščito in najmanj prtljažnega prostora. Beverly je vrhunski mestni skuter pa še lep povrhu, mlačen brat X7 pa želi biti potovalnik in še mestni skuter obenem, pa mu to ne uspeva najbolje. Od prvega do zadnjega bi jih razvrstil takole: X-Max, Atlantic, Beverly, X7 in SH300i.
Peter Kavčič
Yamaha me je naravnost navdušila, čeprav po svoji velikosti motorja obeta najmanj, se z lahkoto kosa z drugimi, predvsem pa se izredno lepo pelje in je za mojih 180 cm višine kot ulita. Tesno ji sledi Aprilia, ki je tudi prva izbira, če bi odločilno vlogo odigrala cena. Za ta denar vsaj zame ponudi največ. Od obeh Piaggiev je Beverly precej boljši in kotira visoko, medtem ko X7 kar konkretno najeda zob časa, predvsem se nisem mogel sprijazniti z neudobnim položajem za krmilom. Honda me je navdušila z zmogljivim motorjem in voznostjo, malce težje pa pogoltnem zasoljeno ceno. Od prvega do petega mesta bi jih razporedil takole: Yamaha X-max, Aprilia Atlantic, Piagio Beverly, Honda SH300i in Piaggio X7.
Matjaž Tomažič
Skuter s približno 300-kubičnim motorjem je dovolj, da bo motocikel marsikdaj ostal parkiran v garaži. Na testu smo preizkusili večino ponudbe in razvrstitev zgolj na podlagi številk in dejstev ni lahka. Sliši se klišejsko, a ob vsakodnevni uporabi skuter postane vaš prijatelj, sodelavec, vaš drugi jaz. Zato izbira, če dobro poznate samega sebe, ne sme biti pretežka. Da bo vendarle nekoliko lažja: Honda je najzmogljivejša, Yamaha se najbolje pelje, Aprilia je najudobnejša, X7 je najpreprostejši, Beverly pa je šminker. In prav slednji je na vseh teh področjih tik pod vrhom, zato ga kot celoto uvrščam na čelo te kolone. Za njim si zares tesno, že skoraj vzporedno, sledijo Aprilia, Honda, Yamaha in nekaj metrov za njimi še Piaggio X7. Zakaj je tako? Argumentov je za dolgo debato.
