Primerjalni test: Hard enduro 450 2009

• Video
• Rezultati spletne ankete: bralci spletne strani www.moto-magazin.si ste na prvo mesto postavili KTM-a (30%), tesno je sledila Husqvarna s 24 odstotki, tretja je bila Yamaha (15%), potem pa sledijo Husaberg (13%), BMW (10%) in Kawasaki z osmimi odstotki.

Kot je v tem času že v navadi, pri Avto Magazinu pripravimo posladek za vse ljubitelje terenskega motociklizma in tudi tokrat ne bo drugače. Še več. Uspelo nam je zbrati kar šest klenih, z lučmi in grobimi gumami opremljenih motociklov, ki jih lahko vozite tako po cesti (kar je sicer dolgčas) kot po gozdnih cestah, kolovozih in makadamih, ne ustrašijo pa se tudi izletov na motokros stezo.

Na Rabu, ki nas je v zgodnjih zimskih dneh razvajal s pomladansko toplim soncem ter fantastično kuliso skalovja, obraščenega z redkimi šopi trave, in peščeno plažo, ki se steka v sinje modro morje, smo imeli idealne pogoje za izpeljavo tega primerjalnega testa.

Takoj na začetku moramo poudariti dvoje: vsi, ampak zares vsi motocikli, ki smo jih preizkusili, so zelo dobri. Tega ne pravimo kar tako, za lepši okus in prijaznost do zastopnikov, ampak zato ker bi bili z vsakim izmed njih tudi v zasebnem življenju zelo zadovoljni. Druga pomembna stvar pa je, da smo jih ocenjevali ločeno, v dveh skupinah.

Prvi dan sta se potila Matevž in Miha. Gorenjca sta seveda pripomogla k splošni končni oceni, saj je Matevž spodobno hiter rekreativec, o Špindlerju pa ne moremo reči drugega, kot da je nor. Kako pa bi drugače opisali dirkača, ki se lahko pohvali, da je prišel do cilja na Erzbergu in Romaniacsih? !

Drugi del ekipe so sestavljali Marko Vovk kot popoln začetnik, Tomaž Pogačar kot resen rekreativec in jaz, ki se imam (žal) za tipičnega predstavnika tistih, ki gojijo veliko ljubezen do endura, pa nimajo časa, da bi na motocikel sedli več kot dvakrat mesečno za dve uri.

Našo konjenico so tokrat sestavljali: povsem nova BMW G 450 X in Husaberg FE 450, lanski zmagovalec KTM EXC-R 450 (pravzaprav je bil tokrat kar isti motocikel), Husqvarna TE 450 i.e., novinec na našem trgu Kawasaki KL-KLX 450 R in Yamaha WR 450 F Street.

V časih, ko vsak evro šteje, spregovorimo najprej o ceni motociklov, da si boste lažje predstavljali, kateri je vaš tihi favorit.

Kawasaki je najcenejši, redna cena je nastavljena na 7.681 evrov in za ta denar je tudi edini, ki ima stopalke za sopotnico, čeprav to ni prav na vrhu seznama želja pri opremi za hard enduro – vseeno, zanimiv podatek! Druga je Husqvarna s 7.950 evri, magično mejo osmih tisočakov pa prvi prebije KTM, za katerega je treba odšteti 8.220 evrov. Yamaha in BMW staneta 8.300 evrov, Husaberg pa je astronomsko drag, saj zanj zahtevajo kar 8.990 evrov.

Zaradi logistične izpeljave testa smo bili 80 odstotkov časa na isti lokaciji, in sicer na nekak­šnem poligonu, ki je mešanica motokros steze in enduro testa, predvsem pa je vseboval vse potrebno: skoke, grbine, kanale, 'singletracke' in celo peščeno podlago ter travnik z izredno spolzko podlago. Manjši del pa smo preživeli na vijugastih in dokaj hitrih kamnitih kolovozih puščobnega dela Raba.

6. mesto: Kawasaki KL-KLX 450 R

KL je pravzaprav italijansko podjetje, ki je po tradicionalni povezavi s Kawasakijem poskrbelo, da je njihov enduro model KLX-R 450 zdaj tudi homologiran. Poleg endura imajo na voljo še supermoto izvedbo. Že ob prvem stiku postane jasno, da gre za motocikel, ki izhaja iz motokros modela, konkretneje iz KX-F 450.

Je odličen na kros stezi in zelo spodoben na tipičnem enduro izletu. Motor je močan, prožen in po motokrosistično živahen oziroma odziven na ukaze ročice plina. Na njem sta nas poleg težav z zaganjalnikom in akumulatorjem zmotili le dve stvari: premehko vzmetenje za resnejšo in hitro vožnjo ter nemarno široka posoda za gorivo. Zato si je pri ergonomiji in voznih lastnostih prislužil precej negativnih ocen. No, po drugi strani pa za daleč najmanj denarja v tej gruči ponudi dovolj robustno gradnjo in veliko zabave. A za resnejšo tekmovalno rabo bi bilo vanj treba vložiti še nekaj denarja.

Tehnični podatki

Cena testnega vozila: 7.681 EUR

Motor: enovaljni, štiritaktni, tekočinsko hlajen, 449 cm? , 4 ventili na valj, uplinjač Keihin FCR 40.

Največja moč: n. p.

Največji navor: n. p.

Prenos moči: 6-stopenjski menjalnik, veriga.

Okvir: jeklen cevni.

Zavore: spredaj kolut ? 250 mm, zadaj kolut ? 240 mm.

Vzmetenje: spredaj nastavljive obrnjene teleskopske vilice ? 48 mm, 305 mm giba, zadaj nastavljiv blažilnik, 315 mm giba.

Gume: 90/100–21, 120/90–18.

Višina sedeža od tal: 935 mm.

Posoda za gorivo: 8 l.

Medosna razdalja: 1.480 mm.

Teža: 126 kg.

Zastopnik: Moto Panigaz, Jezerska cesta 48, Kranj, 04/234 21 01, www.motoland.si.

Hvalimo in grajamo

+ cena

+ nezahteven za vožnjo

+ prožen motor

- mehko vzmetenje

- širina posode za gorivo

- težave pri vžiganju

- velika masa

- pomanjkanje dirkaških komponent

5. mesto: BMW G 450 X

Zanimivo so bila mnenja najbolj različna o BMW-jevem videzu. Nekaterim je bil všeč zaradi nenavadnega oblikovanja, drugi ga nekako niso mogli prebaviti. Dejstvo je, da gre za solidno opremljen enduro, in moramo čestitati BMW-ju, da jim je v prvem poskusu uspelo narediti spodoben motocikel. Izredno lepo in lahkotno se pelje v tekočem in umirjenem tempu po kolovozih, ozkih stezicah in med plezanjem prek skal. Nekoliko težje pa se potopi v ovinek, saj sprednji del ni najnatančnejši.

Zmotilo nas je tudi premehko sprednje vzmetenje, ki ob priganjanju čez grbine ponuja premalo za zahtevnega voznika. Ob polni posodi za gorivo (ta je pod sedežem) pa se občuti masa goriva, saj zadek lahko prav nemarno 'odbije' levo-desno, ko kolo zadene ob zaporedje grbin. Ta težava ob napol prazni posodi za gorivo (skoraj) izgine.

Pohvaliti pa moramo najboljšo ergonomijo, saj je tako sedeči kot stoječi položaj lahko zgled vsem drugim, kako morajo biti usklajene stranice trikotnika: stopalke-krmilo-sedež. Poleg tega je sedež z 912 milimetri višine prijazen tudi do tistih z nekoliko krajšimi nogami. Navdušili so nas tudi motor, ki zelo lepo vleče in predvsem zagotavlja dober oprijem na spolzki podlagi, in zmogljive zavore.

Tehnični podatki

Cena testnega vozila: 8.299 EUR

Motor: enovaljni, štiritaktni, tekočinsko hlajen, 449 cm? , 4 ventili na valj.

Največja moč: n. p.

Največji navor: n. p.

Prenos moči: 5-stopenjski menjalnik, veriga.

Okvir: jeklen cevni.

Zavore: spredaj kolut ? 260 mm, zadaj kolut ? 220 mm.

Vzmetenje: spredaj nastavljive obrnjene teleskopske vilice ? 45 mm, 300 mm giba, zadaj nastavljiv enojni blažilnik Ohlins, 320 mm giba.

Gume: 90/90–12, 140/80–18.

Višina sedeža od tal: 912 mm.

Posoda za gorivo: 6, 8 l.

Medosna razdalja: 1.473 mm.

Teža: 111 kg (suha).

Zastopnik: Avtoval, d. o. o., Grosuplje, tel. št.: 01/78 11 300, www.avtoval.si.

Hvalimo in grajamo

+ motor

+ najboljša ergonomija

- cena

- trd sedež

- dostop za dolivanje goriva

4. mesto: Yamaha WR 450 F

Tudi Yamaha ne skriva svojih motokrosističnih korenin, njeno vzmetenje pa v nasprotju s Kawasakijem deluje precej bolje. WR 450 F je izmed vseh motociklov na testu najbolj igriva in bo všeč vsem, ki imajo osnove znanja vožnje v motokrosu, zdaj pa se želijo preizkusiti še v enduru.

Yamaha dobesedno skoči iz ovinka v ovinek, spreminjanje smeri pa je igrivo lahko. Motor je ob pomoči Akrapovičevega izpuha deloval brezhibno in se z lahkoto in bliskovito odzval na dodajanje plina. Navdušile so nas tudi sloke ozke linije, ki omogočajo dober položaj med vožnjo stoje, medtem ko se voznik sede počuti malce utesnjen.

Tudi sicer Yamaho priporočamo tistim nižje rasti, kar pa žal pomeni tudi, da prva nasede v globokem kanalu ali na skalah oziroma hlodih. Po drugi strani pa je tudi res, da ima Yamaha eno boljših zaščit za pogonski agregat, tako da tudi bližnja srečanja s trdimi deli podlage ne povzročijo škode.

Edino, kar nas je zares zmotilo, je bil zoprno trd poteg ročice sklopke, kar je zelo utrujalo zapestje. Za to bo potrebna rešitev, ne nazadnje vsi konkurenti razen Kawasakija ponujajo hidravliko namesto jeklene pletenice. Sicer pa je WR poskrbela, da se evropski tekmeci malo tresejo za svoja mesta v končni razvrstitvi.

Tehnični podatki

Cena testnega vozila: 8.300 EUR

Motor: enovaljni, štiritaktni, tekočinsko hlajen, 449 cm? , 5 ventilov na valj, uplinjač Keihin FCR-MX 39.

Največja moč: n. p.

Največji navor: n. p.

Prenos moči: 5-stopenjski menjalnik, veriga.

Okvir: aluminijasti.

Zavore: spredaj kolut ? 250 mm, zadaj kolut ? 245 mm.

Vzmetenje: spredaj nastavljive obrnjene vilice, 300 mm giba, zadaj nastavljiv blažilnik, 305 mm giba.

Gume: 90/90–21, 130/90–18.

Višina sedeža od tal: 990 mm.

Posoda za gorivo: 8 l.

Medosna razdalja: 1.485 mm.

Teža: 112, 5 kg.

Zastopnik: Delta Team, Cesta krških žrtev 135a, Krško, 07/492 14 44, www.delta-team.com.

Hvalimo in grajamo

+ zelo lahkotna vodljivost

+ vsestranskost

+ živahen motor

+ majhna masa

+ vzmetenje

- trd poteg ročice sklopke

- nizka v višini sedeža in razdalji motorja od tal

- cena

3. mesto: Husqvarna TE 450 i.e.

Italijani (pod okriljem BMW-ja) so po lanski temeljiti prenovi paradnega modela TE 450 za leto 2009 pripravili le manjše popravke. Husqvarna ima eno boljših ergonomij med sedenjem in med vožnjo v stoje. Za krmilom se bosta dobro počutila voznika visoke in nizke rasti. Težava pa nastopi, ko je treba z nogo doseči tla. 963 milimetrov višine sedeža od tal je lahko za tiste s kratkimi nogami malce velik zalogaj.

Rdeče-bela enduro specialka je po občutku in na papirju največji motocikel, kar s pridom izkorišča na hitrejših odsekih. Je denimo popolno nasprotje Husaberga, izjemno stabilna in zaupanje vlivajoča, ko drvi po razritem kolovozu ali čez grbine v četrti in peti prestavi, a po drugi strani zahteva največ truda, da se agresivno zagrize v kanal v ovinku.

Zanimivo pa je to, da čeprav deluje najtežja v rokah, ne utruja med tekočo vožnjo in je ob kombinaciji z nekoliko zaspanim agregatom odlična izbira za rekreativce in vse, ki znajo med vožnjo izkoristiti navor robustnega agregata. Ta v primerjavi s Husabergom ali Yamaho na prvi pogled res deluje nekoliko zaspano, a tam, kjer je treba pospešiti, podlaga pa ne zagotavlja najboljšega oprijema zadnjemu kolesu, naravnost zasije.

Dobra novica so tudi izboljšane zavore, ki jim zdaj nimamo več kaj očitati. Zelo dober pa je tudi občutek na ročici sklopke, kar pripomore k tekoči vožnji.

Tehnični podatki

Cena testnega vozila: 7.950 EUR

Motor: enovaljni, štiritaktni, 449 cm? , tekočinsko hlajen, elektronski vbrizg goriva Mikuni ? 42 mm.

Največja moč: n. p.

Največji navor: n. p.

Prenos moči: 6-stopenjski menjalnik, veriga.

Okvir: jeklen cevni.

Zavore: spredaj kolut ? 260 mm, zadaj kolut ? 240 mm.

Vzmetenje: spredaj nastavljive obrnjene vilice Marzocchi ? 50 mm, 300 mm giba, zadaj nastavljiv blažilnik Sachs, 296 mm giba.

Gume: 90/90–21, 140/80–18.

Višina sedeža od tal: 963 mm.

Posoda za gorivo: 7, 2 l.

Medosna razdalja: 1.495 mm.

Teža: 112 kg (brez goriva).

Zastopnik: www.zupin.de

Hvalimo in grajamo

+ cena

+ najbolj univerzalno vzmetenje

+ položaj sede in stoje

+ odlična stabilnost pri večjih hitrostih

+ plezalne sposobnosti, oprijem na spolzkem

+ zaščita motorja

- višina sedeža

- inercija motorja

- deluje težka v prelaganju med zaprtimi ovinki

2. mesto: Husaberg FE 450

To je, poleg BMW-ja, verjetno najtežje pričakovana novost sezone 2008/2009, saj so pri KTM-u, kjer je zaposlena peščica švedskih inženirjev, stvari postavili dobesedno na glavo. Agregat je namreč obrnjen, kar prenaša vrteče se mase v motorju bližje središču. To se kaže v fantastično lahkem vodenju. Na trenutke je med vožnjo tako lahkoten kot 125-kubični motocikli.

Njegova posebnost so ovinki, v katere zareže kot vroč nož skozi maslo, in to ne glede na radij ovinka ali kanala. Ljubi premetavanje iz enega ovinka v drugega, le ravnine mu povzročajo preglavice. Očitno so zaradi izredne vodljivosti po vijugah žrtvovali nekaj mirnosti in stabilnosti po ravnih in hitrih delih. Veliki vozniki so se pritoževali tudi nad utesnjenostjo in nizkim krmilom, največ graje pa je bila deležna njegova širina v predelu nog, saj je motocikel nenavadno širok in ga je težje dobro stisniti s škornji in koleni.

Agregat se sicer zelo lepo zavrti in ima lepo krivuljo moči in navora. Zavore so povsem na ravni KTM-a, ki tu postavlja standarde, posebnost pa je pregibna ročica zavore, ki se ob padcu ne zlomi. Tudi sicer Husabergova oprema slovi po izredni kakovosti.

Tehnični podatki

Cena testnega vozila: 8.990 EUR

Motor: enovaljni, štiritaktni, 449, 3 cm? , elektronski vbrizg goriva.

Največja moč: n. p.

Največji navor: n. p.

Prenos moči: 6-stopenjski menjalnik, veriga.

Okvir: krom-molibden, dvojna kletka.

Zavore: spredaj kolut ? 260 mm, zadaj kolut ? 220 mm.

Vzmetenje: spredaj nastavljive obrnjene teleskopske vilice ? 48 mm, 300 mm giba, zadaj nastavljiv enojni blažilnik, 335 mm giba.

Gume: spredaj 90/90–21, zadaj 140/80–18.

Višina sedeža od tal: 985 mm.

Posoda za gorivo: 8, 5 l.

Medosna razdalja: 1.475 mm.

Teža: 114 kg (brez goriva).

Prodaja: Axle, d. o. o., Ljubljanska cesta 5, Koper, 05/6632377, www.axle.si.

Hvalimo in grajamo

+ lahkotnost, vodljivost

+ učinkovit motor

+ visoko nameščen filter zraka

+ vzmetenje

+ oprema

- cena

- širina med nogami

- nekoliko utesnjen občutek sedenja

1. mesto: KTM EXC R 450

Lani je KTM nesporno zmagal na našem primerjalnem testu, kar je bila odlična popotnica oranžnim za sezono 2009, saj je bil EXC-R 450 tako kot preostali del palete deležen le rahlih izboljšav. Splet okoliščin je celo nanesel, da smo imeli na voljo le model 2008, ki pa se je ponovno izkazal.

Agregat je preprosto odličen, popoln za enduro. V primerjavi z BMW-jem, Husabergom in Husqvarno je od evropejcev edini, ki nima neposrednega vbrizga goriva, kar se tudi občuti na ročici za plin, ki se odlično odziva na ukaze desnega zapestja.

Njegova druga močna lastnost pa je vodljivost. Je izredno lahkoten pri prelaganju iz ovinka v ovinek ter stabilen in zanesljiv pri večjih hitrostih. Izmed vseh treh, ki imajo zadaj PDS-blažilnik (KTM, BMW, Husaberg), prav na KTM-u vzmetenje deluje najbolje. Neposredno vpet blažilnik na nihajko ima sicer svoje prednosti in slabosti, a s tem, kar ponuja danes, bi brez težav živeli, z nekaj privajanja in prilagajanja pa tudi ni več ovira za hitro in tekočo vožnjo.

Edino področje, kjer KTM nekoliko šepa, je ergonomija. Zanimivo je recimo, da sta si precej podobna ali celo enaka s Husabergom po medosju, višini sedeža od tal in višini krmila od tal. Nekoliko povišano krmilo tako lahko že precej popravi vtis. Na srečo pa KTM ni tako širok med nogama kot njegov hišni konkurent Husaberg.

Pohvaliti moramo še visoko raven kakovostne opreme ter robustnost in trpežnost posameznih delov, od ročic, krmila do plastike, ki so najbolj izpostavljeni deli motocikla. KTM je skratka v tem trenutku najbolj vsestranski enduro motocikel.

Tehnični podatki

Cena testnega vozila: 8.220 EUR

Motor: enovaljni, štiritaktni, tekočinsko hlajen, 449 cm? , 4 ventili na valj, uplinjač Keihin FCR-MX 39.

Največja moč: n. p.

Največji navor: n. p.

Prenos moči: 6-stopenjski menjalnik, veriga.

Okvir: jeklen cevni.

Zavore: spredaj kolut ? 260 mm, zadaj kolut ? 220 mm.

Vzmetenje: spredaj nastavljive obrnjene teleskopske vilice WP ? 48 mm, 300 mm giba, zadaj nastavljiv blažilnik WP, 335 mm giba.

Gume: 90/90–21, 140/80–18.

Višina sedeža od tal: 985 mm.

Posoda za gorivo: 9 l.

Medosna razdalja: 1.475 mm.

Teža: 113, 9 kg (brez goriva).

Zastopnik: KTM Slovenija, www.hmc-habat.si, www.motorjet.si, www.axle.si.

Hvalimo in grajamo

+ je najbolj vsestranski

+ voznost

+ najboljši agregat v razredu

+ kakovostne komponente

+ zmogljive zavore

+ izdelava in trpežnost

+ vzmetenje

- širok med koleni in na področju posode za gorivo

- serijsko nima zaščite dna motorja

Iz oči v oči . .

Matevž Hribar: Žal me je na tokratnem testu priganjal čas in sem motocikle preizkusil le za krajši čas na motokros stezi, kar je za prvi vtis sicer dovolj, a vseeno takega terena ne smemo enačiti s tipičnimi enduro potmi, na katerih se večinoma uporablja testirane stroje.

BMW mi oblikovno ne potegne, če ga primerjamo z drugimi, deluje nekako 'glomazno' s tistimi lopatastimi plastikami. Tudi med vožnjo nisem imel najboljšega občutka v ovinkih, v zaprtih zavojih se motocikel upira hitrim manevrom. Pozitivno preseneti agregat, ki teče izredno lepo in se odlično odziva, kot bi imel večjo prostornino.

Husabergov FE že na pogled deluje zelo kompaktno, vsak element se sklada s celoto in pravo veselje ga je voziti. Vzmetenje je dobro, vodljivost lahkotna, agregat prožen. Podobno lahko zapišem tudi za oranžnega bratranca z imenom EXC, le da je Avstrijec še bolj eksploziven v spodnjem območju vrtljajev, kar lahko kondicijsko slabše pripravljenega voznika na terenu utrudi.

Husqvarnina ergonomija mi odlično ustreza, motocikel je lepo vodljiv, le opazno ji primanjkuje moči v spodnjem območju delovanja. To se še najbolj opazi na sipkem drobnem pesku ali pri skokih – če voznik izbere napačno prestavo v menjalniku, pravega odziva pri dodajanju plina ni.

Kawasaki se je kljub motokros osnovi izkazal za zelo uporabnega konjička, predvsem zaradi obilice navora, homologiranih stopalk za sopotnika in ugodne cene. Motijo grdo povečana posoda za gorivo, malce dolga prva prestava in kakšen centimeter prenizko krmilo - to zadnje je seveda mogoče brez težav odpraviti.

Nad Yamaho sem bil navdušen, ker je mehko nastavljeno vzmetenje zelo lepo sledilo terenu, celoten motocikel pa je bil prijetno okreten – pravo nasprotje prvih enduro 'Veerk'. Lastniki sicer tožijo, da zaradi kompaktnosti delov (agregat, okvir) ni najpripravnejša za popravila v domači delavnici.

Če bi se znašel pred nakupom, bi verjetno v ožji izbor prišla evropska trojica brez Bavarca, ob ugodni ceni pa bi se lahko odločil za kateregakoli izmed njih – namreč ko se motocikla enkrat navadiš, lahko uživaš s katerimkoli.

Miha Špindler: Najbolj sem bil razočaran nad Husqvarno in BMW-jem. Pri prvem zaradi preslabotnega vzmetenja in pomanjkanja moči pri nizkih vrtljajih, pri drugem pa zaradi težke vodljivosti in dejstva, da se ga težko oprime s škornji zaradi nerodnih stopalk. Boljša kombinacija bi bila Husqvarna z BMW-jevim motorjem.

Kawasaki spodaj lepo vleče in ga sploh nima smisla priganjati, je dokaj mehko, ampak dobro vzmeten, dvigniti bi bilo treba krmilo. Yamahina kombinacija togega okvirja in za enduro nastavljenega vzmetenja se dobro izkaže, le stopalke v ovinku hitro podrsajo po tleh.

Husaberg in KTM sta najbolj univerzalna enduro motocikla z dobrimi agregati in zelo lakhotnimi voznimi lastnostmi. Husaberg je malenkost dražji, a tudi bolje opremljen in tehnično popolnoma nov.

Peter Kavčič, Matevž Hribar, foto: Boris Puščenik, Željko Puščenik