Primerjalni test: "Hobi enduro" 2010

Ne verjamete? Preberite, zakaj! Vsaka oblika športne dejavnosti deluje protistresno, saj se takrat sproščajo hormoni, ki poskrbijo, da ste bolj veseli in srečni, skratka vas napolnijo s pozitivno energijo ter dajo nov polet. Bistvo pri rekreaciji in torej tudi pri rekreativnem enduro športu je v tem, da se imate dobro, da se zabavate. Ali sami ali v družbi prijateljev, predvsem pa daleč stran od ceste, kjer motoristom na športnih strojih preti vedno več nevarnosti. Torej če čutite pomanjkanje adrenalina, potem je terenski motociklizem pravi šport za vas. Že po eni uri se lahko dobro predihate in odvržete skrbi v blatno lužo ali jih razbijete na skalah, ko plezate čeznje v klanec.

V zimsko-spomladanskem času pri Avto magazinu vedno izpeljemo primerjalni test hard enduro motociklov in tudi tokrat smo se držali tradicije, a z malenkostno spremembo. V najbolj priljubljeni kategoriji 450-kubičnih motociklov smo v lanskem testu preizkusili skoraj vse, kar se da dobiti na našem trgu. Za sezono 2010 pa vsi ti motocikli niso doživeli bistvenih sprememb, prav tako ni na trg prišel noben nov motocikel.

Zato smo se odločili, da tokrat to kategorijo izpustimo in se pozabavamo z zelo zanimivimi motocikli, ki spadajo v vedno bolj priljubljeno kategorijo za hobi voznike. Tu so torej Husqvarna TE 310, Husaberg FE 390 in KTM EXC 400. Poganjajo jih agregati s prostornino od 300 do 400 kubičnih centimetrov, kar je ravno vmes med tekmovalnima kategorijama do 250 in do 450 'kubikov'.

Ne razumite nas narobe, tudi s katerim od teh treh, ki smo jih tokrat preizkusili, lahko zmagate na dirki. No, če bi vozili na svetovnem prvenstvu, potem bi bila prostornina vsekakor precej bolj pomembna. A ker na dirkah, kot je Akrapovič enduro weekend v Labinu, ali celo na 'Erzbergu' prostornina ni tako pomembna, je povsem možno s takim motociklom celo zmagati. Seveda, če ste iz pravega testa, ampak to je že druga zgodba.

Zanimivo je to, da sta omenjena Husaberg in Husqvarna ena izmed najbolje prodajanih modelov pod okriljem svoje hiše v sicer bogati prodajni paleti motociklov različnih prostornin. Tudi KTM EXC 400 spada med zelo priljubljene ljubljence oranžnih športnih rekvizitov.

Vse tri motocikle smo preizkusili na dveh vrstah terena. Najprej smo se vozili po zasebni motokros stezi bolj zaprtega značaja, ki pa bi ji zlahka rekli tudi motokros test na običajni enduro dirki. Tam smo lahko v ponovljivih pogojih natančno preizkusili značaj motorja, delovanje vzmetenja in zmogljivost zavor ter tudi, koliko moči zahteva vsak izmed njih.

Nato je sledil še daljši enduro krog po poteh in kolovozih, pozabavali pa smo se tudi z zahtevnejšim spustom in vzponom, kjer smo našli zanimive naravne ovire, od skal prek drsečega blata do celo manjšega hloda.

V testni ekipi nas je bilo tokrat šest voznikov z različnimi stopnjami znanja in telesne zgradbe: od nekdanjega motokrosista in državnega podprvaka do začetnika, od 60-kilogramskega do 120-kilogramskega voznika in seveda vsi vmes.

Kar zadeva pogonske agregate, sta si KTM in Husaberg zelo podobna – oba imata namreč zreduciran 450-kubični agregat, enaka sta tudi vrtina in gib, saj merita 95 mm (vrtina) x 55, 5 mm (gib): večja hišna agregata, torej tista s 450 'kubiki', pa imata povečan gib na 63, 4 mm, medtem ko je vrtina ostala enaka. Husqvarnina zgodba je nekoliko drugačna, saj so pri snovanju pogonskega agregata šli iz nasprotne smeri, torej so motor od 250-ke povečali na 297 'kubikov'. To se občuti še po prvem krogu, saj ga je treba najbolj priganjati v vrtljaje, da doseže pravo moč, medtem ko preostala dva zvezno vlečeta že iz nizkih vrtljajev. Kot zanimivost, Husaberg in Husqvarna imata motorja z vbrizgom goriva, medtem ko KTM še vedno pije bencin prek uplinjača.

Predvsem Husaberg ima presenetljivo agresiven motor in potrebno je kar nekaj znanja in fizičnega napora, da se ga kroti pod polno obremenitvijo. KTM je nekje vmes, s svojo prožnostjo je nezahteven in najboljši kompromis med trojico. Z menjalniki nismo imeli težav, se pa po delovanju nekoliko razlikujejo. Najnatančnejši je pri KTM-u in Husabergu, medtem ko Husqvarnin zahteva za odtenek bolj natančno nogo. K dolžini prestav oziroma prestavnemu razmerju pa nimamo pripomb pri nobenem od preizkušenih.

Položaj voznika za krmilom je za vsak motocikel specifičen. Ko smo denimo presedlali s KTM-na Husaberga, je bilo v prvih ovinkih videti, kot da je vse na motociklu narobe in čudno premaknjeno. KTM se sicer pohvali z najbolj dovršenim položajem voznika na motociklu, ki bo ustrezal voznikom različnih velikosti. Husaberg deluje nekoliko majhno in utesnjeno, predvsem pa opažamo, da je najbolj občutljiv za voznikove napake pri ohranjevanju pravilne drže in položaja na motociklu. Husqvarna je glede tega njegovo nasprotje, KTM pa, kot rečeno, nekje vmes. Husqvarnin sedež je po občutku (ne po merah) nameščen najvišje, razlog za to pa vidimo v obliki sedeža. Tudi sicer je Husqvarna najprimernejša za višjerasle voznike, tudi za tiste s košarkaško postavo.

Med vožnjo se vse lastnosti, ki smo jih pravkar opisali, zlijejo v celoto, in ko govorimo o udobju in počutju med testom, je daleč najbolj udobna in nezahtevna za vožnjo Husqvarna. Delno zaradi manj agresivnega motorja, ki ne povzroča toliko preglavic rokam, ki se oprijemajo krmila, delno pa zaradi odličnega vzmetenja. Tudi najtežji izmed testnih voznikov se nad agregatom ni pritoževal, res pa je, da ga je bilo treba najbolj vrteti v višje vrtljaje. Tako lahko sklepamo, da tudi če tehtate 120 kilogramov, Husqvarna še vedno ponuja dovolj moči ne glede na dejstvo, da ima najmanjšo prostornino.

Za tiščanje po motokros stezi jo je treba malce trše nastaviti, sicer pa najbolje opravlja s terenom, mehko in učinkovito blaži neravnine in pri spuščanju po grbinastih klancih navzdol ali pri večjih hitrostih suvereno prepriča z najboljšo stabilnostjo. Popolno nasprotje je Husaberg. Ta zahteva najbolj izkušenega voznika, a hkrati tudi omogoča najbolj agresivno vožnjo, ki pa tudi najhitreje izčrpa in najmanj odpušča napake utrujenega voznika. Torej če vam ne manjka kondicije in naredite kaj za svoje telo tudi čez zimo, bo 'Berg' kar pravi.

Če pa bi izbirali motocikel za dvo- ali triurno dirko ali pa za celodnevno vožnjo po terenu, bi prej posegli po Husqvarni. KTM je kot po navadi tudi tu nekje v zlati sredini. Vzmetenje je solidno, nekoliko težje se spoprime s hitrim spuščanjem čez grbine, kjer zadnji del bolj premetava sem ter tja kot denimo pri Husqvarni, a vseeno odpušča več vozniških napak kot Husaberg, poleg tega pa je še prijetnejši za vožnjo.

Glede komponent ne moremo nobenemu izmed trojice pripisati negativnih točk. Na nobenem nismo zlomili plastike, prav tako ni nič odletelo z motocikla, ničesar nismo zvili ali odlomili.

Še beseda o financah: po uradnem ceniku je najdražji Husaberg s ceno 8.990 evrov, sledi mu KTM s ceno 8.590 evrov in Husqvarna z 8.499 evri. Glede na trenutno stanje gospodarstva in industrije pa si upamo trditi, da to niso dokončne cene. Splača se malo pobrskati po spletu ali poklicati uradne trgovce in povprašati za popust. Marsikdo vam bo lahko ponudil popust v obliki brezplačne dodatne opreme, vse pa je odvisno od trgovčeve spretnosti in prodajne akcije, v kateri je motocikel. Tudi glede servisa so med seboj izenačeni, saj so pretežno omejeni na Ljubljano in Maribor.

In kako smo jih na koncu ocenili? Bili smo neverjetno soglasni in odločitev tokrat ni bil težka. Ugotovili smo, da med njimi ni slabega motocikla, čeprav so si precej različni. Prvo mesto je pripadlo KTM-u, ki je najbolj vsestranski, torej najbolj ustreza večini voznikov. Drugo mesto je pripadlo Husqvarni, ki je zadela bistvo rekreativnega enduro športa, in če se omejimo strogo na začetnike in vse, ki se nameravajo z motociklom voziti po več ur skupaj, je to motocikel številka ena. Daleč najmanj utrudljiv motocikel, ki pa mu v primerjavi s konkurentoma zmanjka kanček moči.

Husaberg je tretji, in sicer zato, ker je najbolj specifičen, ozko usmerjen in najbolj agresiven izmed trojice. Je odličen, če imate že nekaj znanja in se radi vozite po zahtevnih terenih, kjer se motorji z večjo prostornino hitreje utrudijo. Nekaj točk pa je izgubil tudi zaradi najvišje cene.

Husqvarna TE 310

Cena testnega vozila: 8.499 EUR

Motor: enovaljni, štiritaktni, 297 cm? , tekočinsko hlajeni, elektronski vbrizg goriva Mikuni.

Največja moč: n. p.

Največji navor: n. p.

Prenos moči: 6-stopenjski menjalnik, veriga.

Okvir: jeklen cevni.

Zavore: spredaj kolut ? 260 mm, zadaj kolut ? 240 mm.

Vzmetenje: spredaj nastavljive obrnjene vilice Marzocchi ? 50 mm, 300 mm giba, zadaj nastavljiv blažilnik Sachs, 296 mm giba.

Gume: 90/90–21, 120/80–18.

Višina sedeža od tal: 963 mm.

Posoda za gorivo: 7, 2 l.

Medosna razdalja: 1.495 mm.

Teža: 111 kg (brez goriva).

Zastopnik: Avtoval (01/781 13 00), Motocenter Langus (041 341 303), Motorjet (02/460 40 52), www.motorjet.com, www.zupin.si

Hvalimo in grajamo

+ cena

+ najbolj univerzalno vzmetenje

+ udoben položaj za krmilom sede in stoje

+ odlična stabilnost pri večjih hitrostih

+ zaščita motorja

- višina sedeža

- izpostavljenost izpušnega sistema

- nekoliko več priganjanja v višje vrtljaje

Končna ocena

Najudobnejši motocikel, ki bo zelo všeč začetnikom in vsem, ki se vozijo ure in ure po terenu, saj daleč najmanj utruja voznika. Tudi vzmetenje je najboljše, manjka pa mu nekaj moči do prvega mesta.

KTM EXC 400

Cena testnega vozila: 8.590 EUR

Motor: enovaljni, štiritaktni, tekočinsko hlajeni, 393.4 cm? , 4 ventili na valj, uplinjač Keihin FCR-MX 39.

Največja moč: n. p.

Največji navor: n. p.

Prenos moči: 6-stopenjski menjalnik, veriga.

Okvir: jeklen cevni.

Zavore: spredaj kolut ? 260 mm, zadaj kolut ? 220 mm.

Vzmetenje: spredaj nastavljive obrnjene teleskopske vilice WP ? 48 mm, 300 mm giba, zadaj nastavljiv blažilnik WP, 335 mm giba.

Gume: 90/90–21, 140/80–18.

Višina sedeža od tal: 985 mm.

Posoda za gorivo: 9, 5 l.

Medosna razdalja: 1.475 mm.

Teža: 113, 9 kg (brez goriva).

Zastopnik: KTM Slovenija, www.motocenterlaba.com, www.axle.si

Hvalimo in grajamo

+ je najbolj vsestranski

+ cena

+ voznost

+ najboljši agregat v razredu

+ kakovostne komponente

+ zmogljive zavore

+ izdelava in trpežnost

- serijsko nima zaščite dna motorja in ščitnika rok

Končna ocena

To je motocikel iz zlate sredine, nič ne dela narobe, a sicer tudi z ničimer bistveno ne izstopa. Dejstvo pa je, da je kot paket najbolj univerzalen za široko množico voznikov.

Husaberg FE 390

Cena testnega vozila: 8.990 EUR

Motor: enovaljni, štiritaktni, 393, 3 cm? , elektronski vbrizg goriva.

Največja moč: n. p.

Največji navor: n. p.

Prenos moči: 6-stopenjski menjalnik, veriga.

Okvir: krom-molibden, dvojna kletka.

Zavore: spredaj kolut ? 260 mm, zadaj kolut ? 220 mm.

Vzmetenje: spredaj nastavljive obrnjene teleskopske vilice ? 48 mm, 300 mm giba, zadaj nastavljiv enojni blažilnik, 335 mm giba.

Gume: spredaj 90/90–21, zadaj 140/80–18.

Višina sedeža od tal: 985 mm.

Posoda za gorivo: 8, 5 l.

Medosna razdalja: 1.475 mm.

Teža: 114 kg (brez goriva).

Prodaja: Axle 05/6632377, www.axle.si.

Hvalimo in grajamo

+ lahkotnost, vodljivost

+ učinkovit (agresiven) motor

+ visoko nameščen filter zraka

+ oprema

- cena

- širina med nogami

- nekoliko utesnjen občutek sedenja

- zahteva voznika z največ znanja

Končna ocena

Tole je najbolj dirkalen, a tudi najbolj zahte­ven motocikel na testu.

Iz oči v oči: Matevž Hribar

(rekreativni enduro voznik, občasno se udeležuej dirk, dobra fizična pripravljensot)

Na kratki, zelo zaprti motokros stezi sem nalašč naredil čim več krogov hkrati z vsakim motociklom posebej, in če na razred 300- do 400-kubičnih hard enduro strojev gledamo kot na izbiro amaterskega, začetniškega enduraša, potem zmaga Husqvarna. Zaradi mehkega podajanja moči in neagresivnega značaja motorja, pa tudi zaradi zelo lepo delujočega vzmetenja so bile roke po desetih tekoče hitrih krogih še vedno pripravljene na boj s terenom, medtem ko za Husaberga to težko trdim. Kar težko razumem, da je tako zelo podoben 450-kubičnemu modelu, saj je moči ogromno, podaja pa jo veliko bolj eksplozivno in neposredno.

Če voznik na to ni pripravljen z ustreznim položajem za krmilom, bo imel težave zaradi postavljanja na zadnje kolo, česar pri Husqvarni ni – morda je tega 'faktorja zabave' pri slednji celo premalo. KTM je nekje vmes: vozniku je takoj domač in časi krogov so bili enako hitri kot s Husabergom. Motor je najbolj prožen izmed vseh treh, menjave smeri so zelo lahkotne. Morda je treba poudariti še to, da pri vožnji navzdol po razbrazdanem terenu Husqvarnino vzmetenje lepše sledi terenu.

310? Za hobi enduraša da, za profesionalca ne – ti naj se ozrejo za novim 250-kubičnim modelom. 390? Odličen motor, a premalo drugačen od 450-kubičnega. 400? Težko zgrešite!

Iz oči v oči: Primož Pleško

(nekdaj aktivni motokrosist, danes rekreativno vozi motokros)

Če potegnem črto, mi noben ni povzročal težav in ne bi mogel reči, kaj bi imel in kaj bi kupil – vsak izmed njih je namreč vreden nakupa. Me je pa zelo presenetil Husaberg; motocikel te znamke sem nazadnje vozil pred štirimi leti in lahko rečem, da je naredil največji korak naprej. Vsi primerjani motocikli so med seboj zelo izenačeni, kar me je zelo presenetilo. Če bi izbiral zase, bi sicer raje imel katerega z 250 'kubiki', zame je prostornina s 400 kubični centimetri že malo preveč, saj tehtam le 61 kg (brez opreme, he, he). Glede vzmetenja in zavor nisem pri nobenem zasledil, da bi bil slabši od tekmecev, nič me ni motilo. Pravzaprav sem pričakoval večje razlike.

Iz oči v oči: Tomaž Pogačar

(dober, izkušen rekreativni voznik s tekmovalnimi izkušnjami)

Priznati moram, da se vsakega primerjalnega testa, na katerem lahko sodelujem, zelo veselim. Tu se lahko človek prepusti čistim občutkom brez kakršnihkoli predsodkov ali stereotipov o znamkah, modelih … Res, prav vsak zavoj, vsaka neravnina, vsak zahteven vzpon je namenjen spoznavanju voznih lastnosti orodja med nogami. No, motocikla.

Takoj ko sem zagledal tri lepotce v vrsti, mi je zaigralo srce, saj so dandanes motocikli ne samo lepi, ampak tudi tehnično dovršeni in detajli izdelani do potankosti. Kot strojnika me mehanika seveda še posebej zanima, zato takoj vtaknem glavo v detajle motorja, vzmetenja, pogona in drugih tehničnih poslastic. Lahko bi celo dopoldne samo gledal in opazoval 'lepoto' orodja, pripravljenega za test.

Prvi test smo opravili na motokros stezi. Ko sedeš na motocikel, seveda najprej primerjaš lastnosti s spominom izpred nekaj let, ko smo testirali podobne motocikle. Ampak spomin pravi drugo kot občutek na motociklu. Mogoče se motim, zato zamenjam motocikel, a se tudi tu občutki ne spremenijo bistveno. In v tretje prav tako. Prva ugotovitev je, da so vsi trije motocikli presneto dobri, kaj dobri, vrhunski, in to se kaže v vožnji. Res je, da vsak zahteva drugačen način vožnje, ampak vsi se peljejo odlično in pri nobenem ni čutiti pomanjkanja moči.

Ko opravimo še daljši enduro test, ugotovim, da nobenemu od testiranih motociklov ne morem pripisati kakšne bistvene prednosti. Ja, Husqvarna je najbolje vzmetena in za vožnjo porabiš najmanj moči, kar pomeni, da bi jo lahko vozil ves dan, kljub slabi pripravljenosti trupla, ki ga prestavljaš po motociklu. KTM se izrazito najmehkeje pelje (kar se tiče podajanja moči). Lepo zvezno iz spodnjih vrtljajev do najvišjih ima vedno dovolj moči in ne utruja preveč. Časov nismo merili, ampak občutek je bil, da si s tem motociklom najhitrejši. Husaberg pa je med vsemi najbolj brutalen (pa sploh ni! ) in najlaže 'pade' v zavoj. Je pa rahlo bolj utrujajoč.

Za rekreativca je seveda pomembno, kako se motocikel obnaša na vseh terenih. Sam se še posebej rad popeljem po zelo zahtevnem, izrazito strmem terenu, kjer je pametno imeti že nekaj trial znanja. Tu se pokaže, kako se motocikel odziva na spremembo smeri in dodajanje plina ter kakšne so vozne lastnosti pri vožnji navzdol. Naj povem, da se v hudih strminah vsi obnesejo presenetljivo dobro. Husqvarna zahteva malo višje vrtljaje (tu se pozna 100 cm3 razlike! ), preostala dva pa igraje premagujeta strmine že pri nizkih vrtljajih in brez posebnega truda. No, voznik se mora že malo potruditi, ampak orodje je v vsakem primeru odlično.

Med hitro vožnjo po izrazito neravnem terenu se vsi trije peljejo dobro, odstopa le Husqvarna, ki nežnejše 'pobira' neravnine in bolj ostaja v smeri.

Če bi me zdaj povprašali, kateri motocikel je najboljši oziroma katerega priporočam za nakup, bi me spravili v zadrego. Odgovor je, da so vsi trije vrhunski. Še zlasti če jih primerjamo z motocikli izpred nekaj let, so vsi izrazito boljši. Moj nasvet je lahko le: kupite si tistega, ki je cenejši, ali tistega, ki ima boljši servis, ali pa tistega, ki vam je barvno najbolj všeč. Pozabite pa na stereotipe, ki veljajo za določene znamke!

Peter Kavčič, foto: Željko Puščenik in Matevž Hribar