Primerjalni test: Zavore

Da je zavorni sistem ABS pomemben del opreme na motociklih, smo ugotovili že predlani, ko smo primerjali med seboj velike potovalne enduro motocikle in opazovali, kako se zaustavljajo. Razlika v zavorni poti je močno v prid govorila naprednemu zavornemu sistemu. A to so dragi motocikli, pri katerih je lažje razumljivo, da sistem dobro deluje. Kaj pa ABS na najcenejših motociklih? Ga lahko priporočamo?

2. 2. 2006

Zato smo tokrat šli še korak dlje. Kako dober je lahko avto v primerjavi z motociklom in kaj pri vsem tem pomeni sama cena? Je poceni ABS enako dober kot drag?

Odgovore smo poiskali lansko jesen, ko so bile temperature prijetne in ceste suhe, meritve pa smo izvedli na športnovarnostnem poligonu Blagomix pri Logatcu. Med seboj so se pomerili trije. Dva motocikla, BMW K 1200 S, ki je vrh ponudbe in tehnične inovativnosti med športno-potovalnimi motocikli (3, 8 milijona tolarjev), in Honda CBF 500 ABS, ki je pri nas najcenejši motocikel z zavornim sistemom ABS (1, 369 milijona tolarjev), ter avto - BMW 320d, vrhunska športna limuzina.

Meritve smo izvajali pri hitrostih 40, 60 in 80 kilometrov na uro, na suhi in mokri podlagi. S tem smo želeli čim jasneje ugotoviti, kje so razlike in kaj različne hitrosti pomenijo za različna motocikla oziroma avtomobil. Rezultati so bili vsekakor zanimivi, predvsem pa so nas ponovno opozorili, kako pomembna je prilagojena hitrost v naselju.

Razlika med zaviranjem na suhi podlagi pri hitrosti med 40 kilometri na uro in 80 kilometri na uro je bila pri K 1200 S kar 14, 6 metra, pri CBF 500 16, 3 metra, pri avtomobilu pa 12, 9 metra! ! ! Veste, kolikšna razlika je to? Preštejte, koliko korakov je to! To je razlika med smrtjo in življenjem, ko govorimo o vas, ki sedite na motociklu oziroma v avtomobilu, ali pa o možnostih otroka, da preživi trčenje z vami, ko neprevidno steče na cesto sredi vasi. Tudi če bi bili Valentino Rossi in bi imeli njegove reflekse ter občutek na zavori, to ne bi pomagalo, saj ne sedimo na njegovem dirkalniku, poleg tega pa dirkaški asfalt ne drsi tako kot zvožena in namaščena cesta, ki je v spomladanskih dneh povrh vsega posuta še s peskom.

Največji prenos zavorne sile na vozišče je med drugim odvisen tudi od količnika trenja podlage. Pesek, led, sneg ali voda na cestišču pomenijo bistveno manjši količnik trenja kot pa čista asfaltirana površina cestišča. Nižji količnik trenja pomeni daljšo zavorno razdaljo. A to le, če imate ABS, brez njega na prej omenjenih pogojih ne bi ostali na dveh kolesih. V takšnih primerih je bližnje srečanje z asfaltom neizogibno.

Zaradi prekoračenja največje mogoče zavorne sile se namreč blokirajo kolesa in posledično guma izgubi oprijem s cestiščem. ABS na srečo posreduje, preden se to zgodi, s prilagoditvijo zaviralne sile na največjo zavorno silo, ki je dopustna za dano podlago, tako da se kolesa še naprej vrtijo in ne izgubijo oprijema s cestiščem ne glede na vozne razmere.

Poudariti moramo, da smo z vsakim vozilom posebej opravili najmanj 5 in največ 10 poskusov zaviranja za dobljeno končno razdaljo enega zaviranja, kar lahko vidite v razpredelnici. Število zaviranj je bilo odvisno od natančnosti voznika, ki je moral zagotoviti pravo hitrost in začeti zavirati na točno določenem mestu. To pomeni, da smo v štirih urah na vso moč zavrli vsaj tolikokrat, kot povprečni motorist na vso moč zavre v eni sezoni, saj smo vsakič znova simulirali kritično situacijo.

Toda na koncu so se utrudila naša telesa in ne motocikla ali avto. Tistim zgodbicam (špekulacijam? ! ), da ABS po več zaporednih zaviranjih ne deluje več, enostavno ne moremo verjeti, naše utrujene mišice in brezhibno delovanje zavor so to natolcevanje ovrgle. Nobene zavore se niso obnašale čudno, niso se pregrevale ali kakorkoli zatajile. Če bi, bi vam to zagotovo razkrili, saj gre prav ob zaviranju za vašo varnost.

Tehnika je zmagala, je bil končni rezultat, ko smo si brisali pot s čela, dovolj fizičnih naporov! Pa tako Matevž kot moja malenkost ne sodiva v kategorijo ljudi, ki bi prosti čas zabijala za točilnim pultom, ampak se raje lotiva katerega od (čim bolj adrenalinskih) športov, zato nama tovrstne meritve in poskusi niso tuji.

Zgodovina zavornih sistemov ABS na motociklih

V letu 1988 je BMW prvi ponudil elektro-hidravlični protiblokirni sistem za motorno kolo. Na željo stranke se je sistem lahko vgradil v model K 100 RS/LT/RT, kasneje pa tudi v modele K75. Dosegli so nepričakovan uspeh, saj se je kar 70 odstotkov kupcev odločilo zanj. Z novim modelom R 1100 RS pa je BMW predstavil že izboljšano različico prvega sistema, ABS II. Ta različica je bila vgrajena v kar 78 odstotkov vseh prodanih motociklov. Od leta 1999 pa je bila na voljo manjša izvedba tega sistema, ki se je vgrajevala v modele F 650 GS in C1. Zadnji in aktualni sistem, ki je vgrajen v BMW-jeve motocikle, pa je bil predstavljen leta 2001. To je BMW-jev integralni sistem ABS.

Ko gre za zavore, Honda prav tako slovi po svoji inovativnosti, ki sega celo v leto 1976. Takrat so namreč dirkalnik RCB 1000 že opremili s sistemom CBS (Combine Brake Sistem). Serijski CBS so prvič namestili na Goldwinga leta 1983, prvi ABS pa je leta 1992 dobila ST 1100 Pan European. Honda se je pred tremi leti zavezala, da bo do leta 2007 večino svojih motociklov za cestno rabo opremila z naprednimi zavorami CBS ali ABS oziroma tudi z obema sistemoma hkrati na enem motociklu. BMW ponuja ABS na vseh svojih modelih, Honda pa na modelih CBF 500, CBF 600, CBF 100, CB 1300, VFR 800, Deauville NT 700V, Pan European 1300, Goldwing 1800, Varadero XL 1000 V in na skuterju Silverwing.

Nekaj najpogostejših vprašanj o sistemu ABS na motociklih

Kaj se zgodi na neravninah na cesti?

Brazde in grbine na cestišču lahko povzročijo začasno izgubo stika pnevmatike s cestiščem in posledično padec največje dopustne sile zaviranja na nič. Ob aktiviranju zavor v takih okoliščinah mora ABS zmanjšati zavorno silo za zagotovitev oprijema s cestiščem ob ponovnem stiku pnevmatike s podlago. Kar lahko pomeni, da motocikel v določenem delčku sekunde ne zavira. To je pravzaprav edina slabost ABS-a, ki pa se v praksi ne dogaja pogosto, vsaj dokler je cesta vzdrževana. Rešitev je nekoliko prilagojena (manjša) hitrost med vožnjo čez grbine.

Kako doseči najkrajšo zavorno razdaljo?

Med močnim zaviranjem se zavorna sila porazdeli na prednje kolo, zato je za doseg najkrajše zavorne razdalje treba prednjo zavoro aktivirati postopoma z naraščajočo silo. Sklopko je za najboljši učinek varnega zaviranja treba stisniti. Med zaviranjem uporabljajte tudi zadnjo zavoro, toda z občutkom!

Kaj se zgodi ob motnji v delovanju sistema ABS?

Na motnjo v delovanju integralnega ABS-a pri BMW Motorradu vas opozori prikaz v kombinaciji inštrumentov.

Če je moteno le delovanje nadzora sistema ABS-a, sta integralni sistem in ojačitev zavor še vedno na voljo. Ob odpovedi tudi teh sistemov se aktivira funkcija preostalega zaviranja. V tem primeru je treba na zavorno ročico in stopalko pritisniti z veliko večjo silo.

Funkcija preostalega zaviranja je mehanska in je na voljo vedno v primeru odpovedi integralnega sistema ABS BMW Motorrad, ne glede na stanje akumulatorja. Zadošča vsem zakonsko predpisanim zahtevam o zasnovi zavor za motorna kolesa in omogoča zaviranje motornega kolesa. Torej z zelo močnim prijemom ročice motocikel še vedno zavira, toda obisk servisa je vsekakor nujno potreben.

Hondin sistem opozori na okvaro ABS-a s prižgano lučko, ki ne ugasne tudi, ko se že odpeljete. Motocikel pa zavira klasično, kot brez ABS-a.

ABS na dirkalnih motociklih?

Na športnih motociklih verjetno ne bomo videli sistema ABS, saj dober dirkač z občutkom bolje dozira zavorno silo. BMW recimo za rabo svojih motociklov na dirkališčih priporoča, da se ABS izklopi.

besedilo: Peter Kavčič

foto: Aleš Pavletič

Značke: