Med premišljevanjem in iskanjem pravega naslova za zaključek supertesta se nam je znova in znova vračala na papir beseda, ki je izjemno močna, ki sama po sebi pove vse: pustolovščina! Da, na kratko povedano, za nami je leto, polno pustolovščin.
Husqvarno kot slavno ime zgodovine motociklizma ni treba posebej predstavljati. Je najstarejša znamka motociklov na svetu in šteje več kot 100 let. To je podatek, ki tistemu, ki da kaj na tradicijo, pove vse.
Dve leti bo že, odkar so pri Husqvarni pokazali fenomenalni supermoto SM 610 in malce kasneje še enduro izvedbo. Pri obeh gre v osnovi za enak motor, enak okvir in predvsem isto filozofijo. Ponuditi motocikel, ki bo dovolj športen, da bo smel nositi tako slavno in v terenskem motociklizmu spoštovano ime, in ki bo tako uporaben, da bo tudi vsakodnevna vožnja z njim prijetna.
Preden je prišel na sceno supermoto, glede enovaljnikov ni bilo dvomov, ta mora biti enduro. Beseda enduro je v osemdesetih pomenila več kot danes in, glej ga zlomka, mar se moda vrača? So se ljudje naveličali norenja po cestah in jih zanima tudi, kaj je za ovinkom na tisti kolovozni poti ali makadamski cesti, ki so jo že vsi pozabili? !
Veste, izgovarjanje na gume sloni na majavih temeljih. Lahko vam povemo, da smo se ob priložnosti prav veselo lovili po kočevskih (asfaltnih) ovinkih.
Husa spredaj in BMW R 1200 ST zadaj. Le daljša ravnica je prinesla poraz enkrat lažji in skoraj trikrat cenejši Husqvarni. Otresli smo se še enega predsodka, in sicer da enovaljniki tresejo. Novodobni enduro, in če pomislimo še na BMW serije G in na Yamaho XT, ne trese več. Ostaja le odločitev motorista - ali divjanje, poziranje ter hvalisanje, kdo je kje šel hitreje in čigav motor ima več moči, ali pa ubiranje svoje manj znane poti, mimo starih, napol izumrlih vasi, kjer ti domačini ponudijo kozarec vode in kos domačega kruha … Kako boste živeli, je odvisno predvsem od vas, jeklen konjiček, ki bo tako filozofijo podprl in vam delal družbo, pa je tudi na voljo.
Z našo supertestno Husqvarno smo počeli marsikaj, morda tudi kaj, česar v tovarni ne bi smeli izvedeti. Šli smo se enduro, nekoliko bolj sproščen ritem življenja, in neizmerno uživali, ko si je lahko na makadamski cesti kot dirkalni konj pretegnila noge. Ni ga boljšega občutka, kot na ravnini do konca pritisniti na plin in v slogu Stanovnika in drugih puščavskih lisjakov drveti kot na dirki v Dakarju. Poskusite enkrat, kaj pomeni 160 km/h na makadamu!
Ko smo jo obuli v enduro FIM Dunlopke, smo se šli tudi hard enduro in bili smo šokirani, da se ustavi šele tam, kjer res ni mogoče iti z nobenim motorjem. In pri vsem tem ni utrpela večje škode. No, kakšno prasko je že dobila, ampak to menda sodi h klenemu videzu. Kdo je že rekel, da brazgotine z bojišča povedo več kot ‘šminkerski’ tatuji? Za nameček pa smo ji odmerili tudi velik kos asfalta, na katerem nas prav tako ni razočarala. Pravzaprav smo se spraševali, ali supermoto zares potrebujemo, saj že cestno-terenske gume omogočajo takšne nagibe!
Besedilo: Peter Kavčič, foto: Peter Kavčič, Matej Memedovič, Tomaž Pogačar, Matevž Hribar, David Stropnik
Iz oči v oči
Tomaž Pogačar: Razdalje niso ovira
Za malo daljšo pot na dopust sem iskal primeren potovalno enduraški motocikel in uspelo mi je dobiti tole Huso. Hja, na prvi pogled me že ne bo peljala daleč, ampak nikoli se ne ve. Prve dni sem jo spoznaval po okoliških cestah in makadamih, kjer se je izkazala kot zelo zanesljiv in presenetljivo lahkoten motor. Kako tudi ne, saj je bila obuta v gume, namenjene prav tej mešanici vozišča. Kasneje sva zavila tudi na kakšno gozdno pot in povem lahko le to, da bi tam z boljšimi gumami prilezel skoraj tja, kjer je meja postavljena le za hard enduro motorje. Na suhi podlagi pa skoraj ni razlike.
Težava se pojavi šele, če bi od vzmetenja zahteval preveč. No, to jaz tako ali tako počnem že s tem, ko s svojimi več kot sto kilami obremenim motocikel. Pa vendar, glede na to, da je motor namenjen dvema potnikoma, teža sama ni problem. Pojavi se le neuglašenost nastavitve vzmetenja (dušenja), ki je namenjena bolj cestni in makadamski vožnji.
Pri daljši poti po asfaltnih poteh pa je težava spet v gumah. Držijo in zdržijo sicer veliko kilometrov, ampak med ‘štofeljci’ je ravno tak razmik, da lepo enakomerno trese. To pa so tudi edini tresljaji, ki jih čutiš, saj motor teče izredno mirno. Kljub vsemu sem se z lahkoto peljal več kot 800 kilometrov v enem samem dnevu. Postanki so bili namenjeni samo dolivanju goriva, več počitka moja zadnjica ni potrebovala. Motor je deloval izvrstno. Hitrosti med 90 in 120 km/h mu izredno 'ležijo', pri večjih hitrostih pa piš vetra postane nekoliko moteč. Seveda gre tudi čez 160, ampak se mi ni zdelo vredno utrujati ne sebe ne motorja. Glede na moje pretekle izkušnje s podobnimi motorji, me je malo skrbelo, kako bo motor vžigal, saj je včasih vroč malo nagajal. Toda tale Husa vžiga brez težav tako hladna kot vroča, in tudi ko jo zalije bencin, nima težav.
Skratka, če bi si želel motor, s katerim bi se vozil v službo, malo po okoliških vaseh in gozdnih cestah, včasih pa bi z njim skočil tudi na morje ali na kakšen izlet do Dolomitov, potem je tale Husa pravilna izbira. No, v obleki in kravati le ne plezajte nanjo, pri športnoelegantnem stilu pa ‘zažiga’. Ne pozabimo tudi, da je motor registriran in uporaben za dva potnika (preverjeno samo za krajše razdalje)!
Marko Vovk: Prašiček, čakaj, čakaj …
Ko sem dobil priložnost za vožnjo z Husqvarno TE 610, sem jo seveda takoj izkoristil. Vendar pa so se mi pred tem porajali dvomi, ali kot mlad motorist sploh spadam na tak motor. Na srečo pa so se vsi dvomi razblinili v trenutku, ko sem sedel nanjo. Ugotovil sem, da ta Husqvarna sploh ni tako ‘nervozen’ motor, kot sem na začetku pričakoval, da moč narašča konstantno in da se odlično vozi tudi po asfaltni cesti. Pri tem motorju mi je najbolj všeč prav njegova vsestranskost.
In ko bo nekoč prašiček zadosti poln, ga bom z veseljem razbil ter kupil tak motor.
David Stropnik: Moja druga ljubezen
Husqvarna 610 je sopomenka za svobodo. Je namreč eden redkih motorjev, ki nas pripelje kamorkoli in se ne ustavi, ko asfalt preide v slab makadam. Ker ni ostra kot tekmovalni hard enduro motocikli, ji lahko zadaj obesimo spalno vrečo in se odpeljemo na morje, obenem pa nam omogoča, da ‘priplezamo’, kamorkoli si želimo. Je namreč najboljši kompromis med ostrim hard endurom in pomehkuženim potovalnim endurom.
Glede na svojo predhodnico, s katero sem prevozil zelooo veliko kilometrov, ima zadnji model nekoliko bolj oster značaj, k čemur pripomore tudi 53 iskrih ‘konjičev’ pri 7.000 vrtljajih na minuto. Pa vendar ni tako brutalna, da ne bi na njej vzdržali ves dan. Pri tem pomaga tudi večja, 12, 5-litrska posoda za gorivo, ki omogoča nekaj ur divjanja ali križarjenja.
Čeprav je motor ustvarjen predvsem za razbite makadame, tudi v skrajnejših razmerah dobro deluje. K temu nekaj pripomore več kot 50 Nm navora in 30 centimetrov oddaljenosti agregata od tal, predvsem pa vzmetenje. Spredaj Marzocchijeve nastavljive hidravlične teleskopske vilice USD in zadaj Sachsov enojni nastavljivi hidravlični blažilec odlično opravljajo svoje delo. Hkrati je s 140 kilogrami dovolj lahka, da jo lahko sami porinemo iz blata ali poberemo, ko gre kaj hudo narobe.
Zaradi majhne mase je na asfaltu zelo gibčna. Veselje se neha pri 160 km/h, za tiste, ki ne marajo veternega piša, pa verjetno že nekoliko prej.
Matej Memedovič: Hitra je tudi na asfaltu
V sončnem in deževnem vremenu, v vetru in megli, po pesku in travi. Po cesti lahko kljub enduro gumam dihate za ovratnik marsikateremu cestnemu motoristu. Naj naštevam dalje? Kolovozne poti, vlake, blato, blato in še enkrat blato. Motor je kljub svoji velikosti zelo vodljiv na terenu, le na daljši poti vam bodo delali družbo mravljinci na zadnjici, kar pa lahko zanemarimo, saj vendar ni potovalni motocikel.
Na vse mogoče načine nas je zabavala naša ‘zverina’, kakor sem jo sam poimenoval. Rečem lahko samo, da lahko vsak zamujeni dan, ki ga nisem prebil na ‘zverni’, le obžalujem.
Husqvarna TE 610
Cena enakega modela (z uplinjačem): 6.990 EUR
Cena za modelno leto 07 (vbrizg goriva): 7.999 EUR
Tehnični podatki
- Motor: enovaljni, štiritaktni, 577 ccm3, 39 kW pri 7.750/min, 52, 5 Nm pri 6.500/min, uplinjač.
- Okvir, vzmetenje: CroMo cevni, spredaj nastavljive USD-vilice, zadaj enojni nastavljivi blažilnik.
- Zavore: spredaj kolut 245 mm, zadaj 245 mm.
- Medosna razdalja: 1.505 mm
- Posoda za gorivo: 12, 5 l.
- Višina sedeža od tal: 940 mm
- Masa: 140 kg brez goriva
- Garancija: dve leti
Stroški večjega servisa (npr. na deset tisoč kilometrov, odvisno tudi od obrabe)
- filter za olje: 8, 5 EUR
- filter za zrak: 14 EUR
- motorno olje (dva litra): 22-30 EUR (odvisno od znamke in kakovosti olja)
- svečka: 11 EUR
- zavorne obloge spredaj: 39, 50 EUR (menjava glede na obrabo)
- zavorne obloge spredaj: 37, 90 EUR (menjava glede na obrabo)
- verižnik spredaj: 16, 5-21 EUR (odvisno od števila zob; menjava glede na obrabo)
- verižnik zadaj: 35-41 EUR (v odvisnosti od števila zob; menjava glede na obrabo)
- veriga: 81-100 EUR (odvisno od števila členkov in tipa - hard enduro ali O-ring; menjava glede na obrabo)
- drobni material: 5 EUR (mazalna in čistilna sredstva)
- delo: 7 EUR (cena je odvisna od pooblaščenega serviserja)
Cene nadomestnih delov
- ročica sklopke 6 EUR
- prednje zavore 18 EUR
- krmilo 59 EUR
- stranski plastični del na posodi za gorivo 2 x 31 EUR
- bočni plastični del ob sedežu 2 x 23 EUR zadnji blatnik z nosilcem
- za luč in tablico 55 EUR
- prednji blatnik 29 EUR
- guma ročice na krmilu 10 EUR