BMW C 600 Sport: Prehitevanje z zamudo

O parčku BMW-jevih skuterjev smo po prvem preizkušanju v Madridu in okoli njega pisali v osmem letošnjem Avto magazinu, ki je izšel 5. aprila 2012. Splošno navdušenje nad konceptom, voznostjo, inovativnostjo in opremo je takrat grenil povprečen (torej za BMW podpovprečen) vtis o končni izdelavi.

Kopiram in lepim: »Na predelu, kjer počivajo noge (prostora je ohoho dovolj!) so bile vidne sledi prevelike količine lepilnega silikona, površina zadnje nihajke pa je bila podobna iz Jadrana potegnjeni amfori. Seveda pretiravam, a vseeno takih napak(ic) pri motociklih in avtomobilih te znamke nismo vajeni. Je res kriva manj 'doterana' predserijska proizvodnja ali so šli pri varčevanju predaleč? Ocenimo takoj, ko prvi skuter pripelje v Slovenijo.«

In smo čakali tisti 'takoj'. Konec aprila? Nič. Maj – nič. A julija pa bo? Vmes gostilniške in spletne debate o tem, kako zamuja dobava Kymcotovih motorjev, da se lomijo okvirji in sam Google ve, kaj še vse. BMW-jevo uradno sporočilo za javnost pravi, da nekateri deli niso bili na 'nivoju' in da so zamenjali nekatere dobavitelje z namenom, da bo vse tip top.

Sredi še vedno toplega septembra ga vendarle dobimo v roke. Črnega Sporta (moder nam je bolj pri srcu, če smo odkriti). Bil je tudi testni GT (tisti bolj potovalni), pa je neka stranka po testni vožnji namesto skuterja vrnila – denar. Vam pravimo: maksi skuter je treba preizkusiti! Enako pravi tudi kolega Dare, izkušeni motorist (video si lahko ogledate tule). Prvič v življenju je vozil motorno dvokolo s samodejnim menjalnikom in več kot 50 kubičnimi centimetri in bil odkrito šokiran. »Kva to gre, ejga!«

Dovolj, preklopimo na naš test. Da se pelje odlično, smo vam že povedali. Okvir, vzmetenje in 15-palčna kolesa (torej le niso tako skutersko majhna) delujejo homogeno, čvrsto, predvidljivo in kar je še teh pridevnikov, ki obljubljajo uživaške, hitre in varne voznosti. Tudi to, da udobja željni raje kot Sport izberite GT, ste v Avto magazinu že prebrali; a medtem smo preizkusili tudi največjega konkurenta (vzornika?), Yamaho T-Maxa. Sport ima v primerjavi s T-Maxom še nekoliko več prostora med telesom in krmilom, torej položaj za krmilom vendarle ni tako nemogoč. Daljši izlet v dvoje ne bo težaven, a še enkrat – če boste to počeli pogosto, izberite GT-ja.

Tudi o motorju smo že izrekli pohvale in jih bomo še enkrat. Samodejni prenos moči mehko 'prime' kmalu po zasuku ročice plina, na polno pa začne vleči nekje pod hitrostjo 40 kilometrov na uro in ne popusti do pri nas največje dovoljene hitrosti na avtocesti. Nekoliko zmerneje, a še vedno prepričljivo igla merilnika raste vse do številke 180, ko potovalni računalnik sporoča podatek o trenutni porabi skoraj deset litrov na sto kilometrov.

Pri hitrosti 120 km/h se ta številka giblje okoli 3,6, pri 150 pa okoli pet litrov. Ker se je v času testiranja precej mudilo, se je izračunana povprečna poraba ustavila pri 6,2 litra, z blokado kota zasuka desnega zapestja pa je Sport lahko uporabno varčen s porabo med štirimi in petimi litri na sto kilometrov. A če 'leti' bolj kot Yamaha? Po spominu bi težko ocenil, vzporedno pa ju žal nismo imeli možnosti postaviti. Po zmogljivostih je BMW vsaj primerljiv, japonski konkurent ga prekaša le v zvoku. Voznik BMW-ja sliši le mehanski zvok skozi sesalni del motorja, brbotanja skozi izpušni sistem pa skoraj ne. Morda bo pomagala kljukica na seznamu dodatne opreme, ki ponuja tudi izpušni lonec, delo slovenskih rok.

Eno močnejših orodij BMW-jevega skuterja je oprema. Na tem mestu je bolj kot to, ali je ta serijska ali z doplačilnega seznama, pomembno dejstvo, da obstaja. Se snovalci pri konkurenci še nikoli niso peljali v službo s skuterjem v septembrskem jutru? Dobro jutro, ogrevane ročke! Celo rit je mogoče pogreti, tako voznikovo kot sopotnikovo (ta ima ločeno stikalo na robu sedeža). Moč gretja se nastavlja dvostopenjsko ali pa vklopi samodejno pri osmih stopinjah Celzija. Ali smo razvajeni, če smo gretje ročk vklopili 'že' pri 15 stopinjah?

Raziskujemo naprej: merilniki so verjetno najboljši v razredu. Motorni vrtljaji so prikazani digitalno, in še to na zelo majhni skali, a resnici na ljubo je ta podatek na skuterju res manj pomemben. Prikazujejo pa še skupno in povprečno porabo, datum, tlak v gumah, zunanjo temperaturo, povprečno hitrost, hitrost, skupne in dnevno prevožene kilometre. Da informacij ni preveč naenkrat, med njimi izbiramo s stikalom na levi strani krmila. Pregledno, uporabno. Lastnik T-Maxa je prikimal.

Kimamo tudi inovativnosti ideje o povečljivem prtljažniku pod sedežem. Med vožnjo ta 'požre' eno integralno čelado, ko s potegom vzvoda na stoječem skuterju dno prtljažnika pade proti zadnji gumi, pa tja spravimo še eno. Ne skrbite, z 'izproženim' prtljažnikom skuter ne bo prižgal. Zaradi giba vzmetenja bi se namreč čelada srečala z zadnjo gumo. Ni konec: ko skuter postavite na stransko stojalo, se samodejno vklopi zadnja zavora (skuterja pač ni mogoče parkirati v prestavi). Fino, a?

In kaj je s kakovostjo izdelave? Boljša kot na predserijskih testnih skuterjih je gotovo. A površina ohišja v olje potopljene pogonske verige je še vedno (za naš okus preveč) hrapava. Predalčka pod krmilom bi se lahko elegantneje odpirala in zapirala, nekdo pred nami pa je bil (verjetno?) grob s stikalom za dnevne luči, zato se je to odločilo, da bo protestiralo do srečanja s serviserjem. Ocena: prav dobro.

Maksi skuterji so motocikli prihodnosti in tale BMW-jev je dober primerek svoje vrste. Malce pozno, a z zaletom dohiteva konkurenco. V marsikaterem pogledu jo celo prehiteva. Čas je, da prenehate pljuvati po nečem, česar še niste preizkusili.

besedilo: Matevž Hribar, foto: Saša Kapetanovič