Test: BMW F900 GS - Okoli riti v žep

Za motocikle sta si izbrala KTM. V tistem času je bila njihova devetstopedesetka pojem za podobne avanture. Ampak avstrijska fabrika ni hotela sodelovati. Ni jima hotela dati, ali posoditi motorja, ker so menili, da sta brezveznika in da jima ne bo uspelo. In bi potem slaba reklama padla na tovarno in izdelek. Charley v ikoničnem prizoru znori, z zidu pisarne strga plakat z Adventure-jem in izreče legendarne besede. (ki so bile v seriji polne piskov):

»F*** KTM!« 

Preberite še:

• Test: BMW CE 02 - "Hej, to je zabaven motorin ..." 

Potem ustvarjalci serije kontaktirajo BMW, ki pa ve kaj je to marketing; dajo jima R1150 GS, s katerim potem opravita vso pot. Ne brez trpljenja. Motocikel je težak, pot pa pogosto resen off road, z blatom, peskom in bavarska težko-kategornika toneta v vsem tistem vzhodnem sranju. 

Ko letošnje poletje prvič zagledam ter zapeljem F 900 GS pomislim: »s tem bi morala iti!«

Žal BMW pred dvajsetimi leti v to smer še ni razmišljal. Ja, od 2008 so imeli F serijo, z vzporednim dvovaljnikom, a vse do pred nekaj let, so bili motocikli z »F« v imenu, prijazne čebelice, ki bi ne zdržale mučenja že kakšnega slovenskega off road zagrizenca, kaj šele poti preko kontinentov. Mimogrede; edini testni motocikel, ki se mi je v življenju pokvaril, je bil takšen »F.«

Lani so Bavarci ugotovili, da je vrag vzel šalo. Adventure motocikli, ki ne le da izgledajo tako, temveč tudi omogočajo resnično mučenje izven urejenih cestišč, so se pričeli množiti. Čaša je bila prelita, ko so besni bavarski tekmeci, predstavili svoje orožje. Niša je zrasla v razred; prišla je Honda, KTM, Tenere, V-Strom 800DE, DesertX, Tuareg, če omenim le najbolj očitne. Denar je začel pritekati in ker BMW ni imel konja za to dirko, so se spomnili nekoliko uspavane serije F. 

Najprej so se lotili agregata. Vrstni dvovaljnik je dobil novo podobo in Akrapoviča. Slednje je še kako pomembno. Povečali so prostornino, drugače nastavili vžig in moč je narastla na 77 kw (105 KM). Dovolj za vsakega, še tako zahtevnega uporabnika. Okvir je brezkompromisna jeklena kletka v obliki mostu, odlične Showa vilice spredaj in ob vsem tem še običajno BMW-jevo razumevanje kakovosti izdelave in občutka prestiža. Da ne nakladam; prelep motocikel. 

Malo me zaskrbi, kajti pnevmatike so bolj kot ne terenske. Nisem od tistih, ki se vse svoje motociklistično življenje prepirajo o gumah, ampak za mene je stvar preprosta. Manj kot je dezen izpostavljen, boljše je. Tu pa sedem na »štople,« kot jih premore moje gorsko kolo. »Malo drsi,« mi pravi Matjaž, ki naredi prvih nekaj krogov, zato njegovo mapo »ABS Pro,« nemudoma prestavim v »Road.«

Prvih nekaj dni se vozim po makadamu. Na srečo živim v okolju (občini) ki je njega dni nosila rekord v odstotku makadamskih cest, s čimer se je tedanji župan rad pohvalil. Prebivalci pa malo manj. Kljub intenzivni asfaltizaciji zadnjih let, je makadamskih cest, cestic in poti še vedno dovolj. Kot opozorilo; nasprotujem nebrzdani vožnji s terenskimi motocikli v naravnem okolju, zato med testom uporabljam zgolj kategorizirane in obljudene ceste.

Stopalke so široke, take prave terenske, delujejo kot varna platforma, ko se postavim na noge. Malo si domišljam, da sem na katerem od vztrajnostnih rallyev, udobno menjavam (quicshifter) in zaviram tudi stoje in motocikel gre kot pesem. Prednje vilice pobirajo neravnine z mehkobo in eleganco, zadnje vzmetenje sicer nekaj ročno nastavljam, a vsake toliko motocikel pomete z zadkom.

Ne bom lagal, da v tem uživam; nekaj mencam z mapami, kjer se v Off road načinih postopoma izklapljajo elektronska pomagala, a niti enkrat samkrat nisem dobil občutka, da bi me motocikel hotel stresti raz sebe ali da bi se sprednje kolo (21 palcev) znašlo na robu zdrsa. Motocikel ne deluje težko, je igriv in hiter, varen in kot je slutiti iz izdelave, tudi vzdržljiv. Pomislim, da je vsemu temu vzrok nizka masa vozila, saj je z 219 kilogrami komaj kaj težji od motociklov nižjega srednjega razreda. 

Če se vrnem na začetek. Angleška junaka, ki sta leta 2004 boxarskega GS-a potiskala po sibirski »Cesti kosti,« mimo pa so se na »Dneprih« vozili domačini, bi se s takim motociklom sprehodila do obale oceana.

Potem pa odprta cesta.

Recimo, da je kompromis sozvočje med dvema skrajnostnima. Sam na off road strani, skrajnih sposobnosti tega motocikla nisem skusil. Hočem reči, nisem skakal z njim preko sipin, ali se podil po gozdovih in strmih senožetih, kar počno moji testni kolegi na videih, ki jih je moč zaslediti na spletu. Preveč odgovornosti čutim tako do lastnika motocikla, kot do svojih (ostarelih) kosti.

Na asfaltu sem šel dlje. Najprej o strahovih, povezanih s terensko pnevmatiko. Ob tem pasjem poletju, vrelem asfaltu in v mapah, kjer se moč agregata podaja  bolj umirjeno, jih ni. Motocikel se pelje varno in predvidljivo in če govorimo o kompromisih; sprednje vilice, ki tako lepo sodelujejo na terenu, na cesti nekaj prehitro počepnejo. Dobesedno. Sicer so nastavljive, ampak ne vem kako bi se tega lotil, tako živim s pred-nastavljenimi.  Ostro zaviranje na serpentinasti gorski cesti jih kmalu spravi do roba in to je trenutek, ko se mora voznik zavedati čemu in komu je motocikel namenjen.

Če se vprašam oguljeno in toliko krat posiljeno vprašanje: »je 900GS najboljše iz obeh svetov?« Moram, priznati da je. Vsaj zame, ki imam tako omejen pogled v svet  adventure motociklov (v redakciji čakamo na Desert X, pa še kaj) kot tudi omejeno vozniško ambicijo.

Obstaja izpeljanka F 900 GS Adventure, z nekaj več zaščitne opreme, s kovčki in malo drugače oblikovanim zadkom. Bolj prijazna do sopotnika. Ampak nekako dvomim, da so poti, ki se jih gre lotiti z F 900 GS, namenjene dvojici. Naj si ona kupi svojega, (za to imajo F 800 GS,) če že po vsej sili hoče zraven! In kupi si ga lahko. Hočem povedati, da vsa reč ni po BMW-jevsko nemogoče draga. Okoli petnajst jurjev se vrtijo cene treh modelov; s sladkorčki, kot so aktivno vzmetenje in podobno, je mogoče hitro splezati višje, ampak tako kot sam razumem namembnost in poslanstvo motocikla - za slednje ni nobene potrebe.

Na koncu še nekaj, kar bi moralo stati na začetku. F 900 GS je izjemno lep motocikel. Cinik bo rekel, da je vsak BMW, ki nima dveh štrlečih valjev iz karoserije že sam po sebi lep, a oblikovalcem je uspelo z barvnimi kombinacijami, z detajli in s samo zasnovo motocikla pričarati zelo privlačen izdelek. Njegova sloka, visoka silhueta, zaradi katere tudi višje rastli komaj dosežejo tla z obema nogama, deluje dominantno. Ob vsem tem pa ni potrebe razlagati, da je voznikovo okolje še vedno opremljeno z elementi, ki postavljajo v moto industriji standarde zdaj že nekaj desetletij. Tako TFT zaslon, kot ergonomija ter dostopnost posameznih vozniških funkcij, sistemov in upravljanje z njimi, konkurenco še vedno puščajo daleč zadaj.

Kar mi ostane, so le še tri ali štirje meseci časa, prenehanje spopadov na vzhodu celine, nekaj višji bančni račun in pa primeren sopotnik. Ter seveda posluh odgovornih pri BMW-ju. »Iʼm coming New York!« 

Drugo mnenje Samoplačniško

Piše: Matjaž Tomažič

Če bi znameniti BMW-jev bokser ostal tam, kjer je bil pred dobrimi desetimi leti, torej pri 110 'konjih' in zračnem hlajenju, potem bi danes vsi kupovali F900 GS. Približno tako zmogljiva je namreč danes manjša različica modela GS. In tisti, ki vibracije tistega bokserja še danes čutimo v svojih dlaneh vemo, da je to več kot dovolj. Dovolj za vse. Dovolj za resna potovanja, preveč za teren in ravno dovolj za precej dinamično in živahno dirjanje po asfaltu.

No za tiste, ki si želijo zares vse kar hiša ponuja, je BMW prav letos pripravil popolnoma novega GS s 1300-kubičnim bokserjem, vsi ostali pa boste v 'malem' GS 900 našli prav vse kar potrebujete. Tako kot Marko, tudi sam menim, da so pnevmatike na testnem GS-u za odtenek preveč terenske, ampak veste kaj, tudi z 'gojzerji' je to odličen cestni motocikel. Vse ostalo je točno tako kot mora biti. Hočem reči, ni vse perfektno, ampak po dobrih sto kilometrih nisem našel prav ničesar, kar bi bilo potrebno spremeniti. Poleg tega je to moja in Markova kaprica. Testni model je bil namreč opremeljen s paketom Enduro Pro, kar pomeni, da si je tega GS-a nekdo zamislil točno takega kot je, verjamem, da ve za kaj. Sicer bi bil še za dobrega tisočaka in pol cenejši. In to je dobra novica za kupce, malo manj dobra pa za konkurenco. BMW F 900 GS se diči tudi s komponentami, zato jasno ni najcenejši med sebi podobnimi. In res je postal lep motocikel.

Pri BMW-ju me vedno znova navduši njihov smisel za funkcionalnost in maksimalno dobro operativnost vsega tistega kar je na 'krovu'. Vse deluje tako kot si predstavljam da mora, hitro, brezhibno, logično. Tukaj so spet korak pred tekmeci.

https://avto-magazin.metropolitan.si/moto/novice/bmw-gs-adventure-samodejni-menjalnik-2024/