Test: BMW R 1200 R

Glasba: glede na to, ali vam je všeč klasika, se morda kurite na kakšne bolj ostre rokovske ritme, rapovsko pozibavanje, džezovsko bluziranje ali morda vriskate ob polkah in valčkih, so meje med okusi jasne. Motorizem pa je večja uganka. Pri nekaterih motociklih ne veš, v kateri predal bi pospravil določen stroj. Potem ko sem okusil tega novega R, mi ni čisto jasno, kam spada: je zaradi klasične oblike klasik ali zaradi zmogljivosti roadster, hm, morda celo športni potovalnik. Ampak, veste kaj, motor se tako dobro vozi, da je to vprašanje precej nepomembno.

Kompromis

Kako bi torej občutke v vožnji opisal enostavno? Če je hišni brat S 1000 RR namenjen športnim odvisnikom in je R nineT retro zgodba, je R 1200 R kompromisna zmes obeh. Morda je res malce bolj podoben temu zadnjemu. Žene ga tekočinsko hlajeni 1.170-kubični agregat bokserske zasnove, tak kot poganja model R 1200 GS, in ima tako na okroglo kakšnih 15 'konjev več' kot retro brat. Bavarci so se na najnovejšem R poslovili od prednjih vilic tipa telelever, za vzmetenje skrbijo zdaj USD-vilice. ABS je standardni na vseh treh modelnih različicah, pri najprestižnejši Exclusive je spisek dodatne opreme ponedeljkovsko dolg. Vanjo spada denimo elektronsko nastavljivo vzmetenje, pozlačene prednje vilice, tempomat, bočni kovčki z nosili, tu je še sistem za zagotavljanje stabilnosti ASC (Automatic Stability Control) pa sistem proti zdrsavanju in sistem za dinamični nadzor oprijema DTC s tipalom nagiba. Mi smo se podili z različico Sport, obarvano v belo, s strupeno rdečim okvirjem. Navduši Gear Shift Assist, ki omogoča pretikanje navzgor in navzdol brez uporabe sklopke. Deluje! In to zelo dobro, na tak način se ohranja tudi stabilnost motocikla, iz izpuha pa se sliši pri pretikanju diskretno, vendar ne preglasno bobnenje ter prasketanje viška izpušnih plinov. Prav tak agregat basira tudi v modelu R 1200 RS.

Navodila za pot

Bavarci so pozorni na okoljevarstvene zahteve. Tudi izpuh je takšen – tih, a dovolj prodoren, da pravemu ljubitelju modro-bele barve dviguje dlake. Če ga tam skozi vas ne priganjate v višje območje, je uglajen, mil in krotek. Civiliziran, skratka. Lahko pa je bolj športno rezek. Na odprti cesti tja dol proti Obali se s sopotnico, otovorjena s kovčki, veseliva zavojev, ki jih R lepo reže in pri tem ostaja nevtralen. Ona ima dovolj prostora, oba sva na motociklu v sproščujoči, neprisiljeni drži. Motocikel lepo drži linijo in zato vliva zaupanje. Ja, elektronsko nastavljivo vzmetenje k temu pripore kar velik del. Kljub, hja, klasičnemu videzu je na izhodih iz zavojev ob ožeti ročici hudo in presenetljivo poskočen. V hišni maniri voznik lahko izbira med tremi različnimi možnostmi podajanja motorne moči: Rain, Road in Dynamic. Ko privijem ročico za plin, tale novi R-ov stroj skoči malce v levo. Predhodniki so poskočili v desno, v novih vodnih hlajenih agregatih pa se ročična gred vrti v nasprotni smeri urinega kazalca. Brembove radialno vpete zavore so odlične in dopolnjujejo paket.

Kaj pa ključ?

Ko dobim tole mašino na test, se najprej učim rokovati s ključem. Tega zdaj namesto v ključavnici lahko nosite v žepu jopiča, saj deluje po principu 'keyless'. Filozofija je podobna domačemu daljincu za TV, torej ne bi smelo biti težav.

BMW z novim R cilja na tiste, ki ne želijo presežkov, ne iščejo dizajnerskega blišča, želijo pa si močnega, na trenutke bolj nabrušenega ter odlično vozljivega motornega kolesa, ki je dovolj zmogljiv tudi za pot v paru. Bodisi po reči na tržnico ali na rajžo tja proti Nordkappu. Klasika je lahko tudi kul.

Primož Jurman, foto: Peter Kavčič, Primož Jurman