Test: Ducati 959 Panigale

Ko presedlaš z litrskega superšportnika z 200 'konji' in 200 kilogrami, te težko še karkoli navduši. Zato sem popolnoma neobremenjen s podatki o moči in teži sedel tudi na novega Ducatija 959 Panigale, ki štrli iz družine Panigale predvsem zaradi dvojnega izpuha, ki kar kliče po zamenjavi z Akrapovičevim športnim izpuhom. Ampak če izpuh pač ni tisto, po čemer blesti, pa navduši, ko ga položiš v ovinek in ko stisneš zavore pred ovinkom. Malce sklonjene glave priznam, da sem potreboval en krog, da sem dojel neverjetno učinkovitost Brembovih monoblock zavor in pred vsakim resnejšim zaviranjem popuščal ter nato še enkrat zaviral. Ko pa sem motor 'naštudiral' in dojel, da me odličen navor dvovaljnika vleče iz ovinka ven, čeprav motor ni v najvišjih vrtljajih, in da je tako lahkoten, da ga podrem v ovinek kot GP-dirkalnik, no, potem je postalo zabavno. Okoli 20 odstotkov pozneje lahko zaviraš zaradi nizke mase in odlične ciklistike ter zavor. Zato je idealen za prehitevanja na zaviranju. In ko mi je uspelo odpeljati nekaj krogov v idealni liniji, tudi hitrost pošteno naraste, časi pa padejo. Zato je to stroj za sladokusce, za vse, ki se želijo poigravati z nastavitvami. Idealno uravnoteženje motocikla in različne nastavitve podajanja moči ter odličnega nadzora proti zdrsu zadnjega kolesa. Dirkaški Boschev ABS preprečuje tudi dvigovanje zadnjega kolesa pri ekstremno močnem zaviranju. Panigale, obut v nove Bridgestonove gume Batlax Hypersport S21, je bil dobesedno prilepljen na asfalt!

Pregrešno lep, izjemno lahkoten, z odličnimi zavorami in 'tehničnimi bombončki', vgrajenimi v računalnik, je dirkalnik, ki v pravih rokah postane strupeno nevaren za tekmece na stezi. Ni vse v 'konjih', vse je v paketu!

bese­di­lo: Peter Kavčič; foto: Bridgestone, Peter Kavčič