Test: Ducati Desert sled - ja, to je enduro Ducati!

V prvi vrsti je lep, tako nesramno lep in pristen, kot bi ga potegnil iz obdobja, ko je s podobnimi motocikli po puščavah v ZDA dirkal legendarni igralec in dirkač Steve McQueen. Ko sedeš nanj in se odpelješ po terenu, je kot bi se prestavil v časovni stroj v kultni film 'On any Sunday'.

Spogledovanje s sedemdesetimi leti je več kot očitno. Okrogla luč z zaščitno mrežico, podolgovata posoda za gorivo v modni rdeči barvi in dolg in udoben, velik, črn sedež - kot na starih enduro mtociklih. 

A od kod izvira to ime? 'Desert sled' v Kaliforniji, središču terenskega motociklizma, pravijo motociklom, ki so predelani za vožnjo po puščavi. In na takem terenu, kjer so hitrosti nekoliko višje, se presenetljivo dobro znajde. Nobene makadamske poti ali utrjenega kolovoza se ne ustraši, resnejše ovire so šele večje skale ali od dežja razbrazdane poti, kjer bi se prehitro poškodoval kakšen od bolj izpostavljenih delov motorja ali okvirja.

Ampak za takšne poti so hard enduro motocikli, kjer je povsem normalno, da na terenski vožnji motor pade po tleh in se pritisne ob kakšno skalo. Za takšno početje je Desert sled vseeno nekoliko preveč salonski.

Vsestranski motor za uživanje

Priznam, da sem ga težko čakal, zelo me je zanimalo, kako se pelje. Zelo primeren je ob sproščenem popoldanskem pobegu ali pa užitku v nedeljskem jutru, ko se vse šele prebuja, ko počakam sonce, da mi pomežikne, ko vzide izza sosednjega hriba, medtem ko je za mano že kakšna ura vožnje po zaviti makadamski cesti nekje v polholgrajskem hribovju.

Scrambler Desert Sled je Ducati, ki ni narejen za dirke, ampak spada v tisto kategorijo uživaških motociklov, na katerega se usedeš tudi v kavbojkah in srajci ter zapelješ na kratek izlet v čisto počasnem ritmu.

Dvovaljnik z veliko navora in dovolj moči

Dvovaljnik prijetno zabrni in lepo razvije moč, ki ob 800 'kubikih' in 75 'konjih' dovolj živahno pospeši, da vedno pričara nasmeh na usta. Realno ga lahko lepo voziš tja do 130 kilometrov na uro, ko svoj davek terja sicer fantastičen položaj za krmilom, ki je sproščen in pokončen ter res širok. Da pa bi nanj tlačil vetrno zaščito ali celo tja do morja tiščal glavo h okroglim števcem ... Potem bi zgrešil bistvo. Čeprav z odprtim plinom na avtocesti sune dovolj, da nabereš veliko kazenskih točk (brez težav 180 kilometrov na uro), je pravi užitek vijuganje po cesti in mestu.

Ker gre za cestno-terenski motocikel, sem ga zapeljal na makadamske ceste in celo na mini kros stezo, bolje rečeno na kozjo stezico. Ugotovil sem, da nastavljivo vzmetenje z daljšim hodom (200 mm) dobro opravlja svojo nalogo, prav tako je dno motorja dobro zaščiteno z udarno ploščo in dovolj visoko od tal, da ne podrgne po prvi skali, ki jo srečaš. Pirellijeve gume, ki so pravzaprav enake kot na Multistradi enduro, v suhem dobro držijo stik s podlago in dopuščajo čudovita drsenja skozi ovinke po lepih makadamskih cestah, na asfaltu pa prav tako držijo in dajo dobro povratno informacijo, kaj se dogaja z mejami motocikla med vožnjo. V mokrem in mrzlem vremenu ni bilo težav z oprijemom in te gume so zelo dobra obutev za takšen tip motocikla.

ABS se vklopi pozno in dobro opravlja svojo nalogo, fino pa bi bilo, če bi v naslednjo generacijo Ducati dodal še sistem za nadzor zdrsa zadnjega kolesa.

Konkurent velikim potovalnim enduro motociklom

Ob ceni 11.490 evrov to seveda ni ravno najbolj poceni nakup, toda pogled od blizu, vsi detajli, dizajn, kakovostne komponente in predvsem užitek v vožnji poskrbijo, da se nanj usedeš z veseljem. Ducati ponuja tudi zelo bogat nabor dodatne opreme, s katero lahko opremite Desert Sled po svojem okusu. Z oblačili v retro slogu pa poskrbijo za popoln izgled voznika in sopotnice. Ponudba je res pestra: od majic, jopic, do raznovrstnih jopičev, čelad, rokavic obutve in celo drobnih dodatkov kot so ure, nalepke ali našitki. Desert sled je morda celo svoja (dobra) smer motociklizma, s katere so sicer veliki potovalni enduro motocikli v iskanju popolnosti in udobja zavili, saj je Desert Sled zelo pristen motocikel, ki bo poskrbel za drugačno, predvsem intenzivnejše in neposredno doživljanje motocikla in okolice. Ni okoren, še manj pretežak, hkrati pa presenetljivo udoben. Brez težav se na njem zapeljeta tudi dva, saj ima dolg in udoben sedež, nekaj skromnosti in iznajdljivosti bo treba uporabiti le pri prtljagi.

Za nasmeh med vožnjo, adrenalin med driftanjem po makadamih in frajerski videz si zasluži maksimalno oceno.

Peter Kavčič
foto: Saša Kapetanovič, Peter Kavčič