Test: Ducati Multistrada V4S Adventure

Malo viham nos nad barvno kombinacijo, a hitro ugotovim, da mu tudi črna lepo pristaja. Pripomore k resnosti in eleganci, kakršne sicer pri rdečih Ducatijih nismo vajeni. In jasno, tudi primernega za gospode z globokim žepom, saj motocikel z opremo 'Travel and radar' stane kar nekaj čez 30 tisočakov. Zato torej, tresoča roka.

Zajaham. Takoj čutim maso motorja, ki kljub zimski shujševalni kuri znaša 232 kg, in to brez goriva ter kovčkov. Oprema je seveda bogata, zato se motor, jasno, zažene s ključem v žepu. Na križu krmila ima tipko za vklop kontakta, nato se komanda preseli na klasično tipko na desni strani krmila. Motor steče uglajeno, teče mirno in res ne daje kakšnega občutka da bi ga lahko razganjalo od moči. Pričakoval seml bolj ducatijevski zvok, tak, kot ga je imela stara Multistrada 1200 V2. Vendar, manija odločevalcev iz Bruslja zahteva, da je Ducati V4 motor prilagodil standardu Euro5+, zato na uho nekoliko zadušen zvok motorja v prostem teku niti ne moti.

Dan me odpelje naravnost v ljubljansko prometno konico. Že na obvoznici ugotovim, da prerivanje med avtomobili ne bo lahko, še manj pa pametno. Motor je res širok, še posebej zadaj s kovčki. Vendar pri premikanju v koloni odkrijem Ducatijev ALD (Automatic Lowering Device), ki motor pri hitrosti pod 10km/h in ustavljanju spusti zadaj za 15-30mm, odvisno od obremenitve. Odlična zadeva za nižje rasle voznike. Ustavljanje pred semaforjem postane zabavno, zadek se spusti, stopalo pa varno doseže tla. Na zaslonu je diskretno izpisana izbrana mapa motorja - Touring. Radovednost me sili, da se poigram z meniji in nastavim mapo Urban. Počasi pridobivam zaupanje v motor in kljub njegovi masi, začutim, da je gibek in okreten. Med ležerno vožnjo se sploh ne opazi, da novi Ducatijev sistem izklaplja zadnja dva valja, kar pripomore k nižji porabi goriva (do -6% po Ducatijevih trditvah), hkrati pa manj ogreva zadnjico voznika v času vročih poletnih dni. Pri vožnji čez ležeče policaje pride do izraza še sistem ARH (Auto ride Height), ki deluje tako, da ko s sprednjim kolesom zapeljemo čez neravnino pošlje signal zadnjemu vzmetenju. Ta na podlagi tega signala točno ve, kakšna neravnina je pred njim in skupaj s sprednjim vzmetenjem ohrani isti vozni nivo motocikla. V praksi to pomeni, da voznik skorajda ne občuti neprijetnega pozibavanja in ima občutek, kot bi se vozil na zračni blazini – res vrhunsko. 

Prva stvar, ko se pripeljem do doma, je odstranitev kovčkov. Saj ne, da imam kaj proti njim, a sam jih ne potrebujem. Ni kaj, kar se tiče dizajna Italjani res znajo. Spredaj širok in mogočen motor, ki se elegantno zadaj zoži. Lično oblikovan izpuh lepo poudarja linijo motorja. Izbira barv, z vsemi kontrasti in kombinacijami izžareva premijskost. 

Kljub relativo nizkim spomladanskim temperaturam (13 stopinj) na motorju uživam. Vklopim gretje sedeža in ročk (oboje nastavljivo v 5 stopnjah) in kmalu ugotovim, da zadošča že nastavitev na prvi stopnji.  Gretje deluje res učinkovito, kot bi bil motor namenjen za popotovanje na skrajni sever ali za zimsko vožnjo. Vetrobransko steklo je mogoče nastaviti z eno roko, tudi med vožnjo. Ker je motor spredaj mogočen, piš vetra voznika prav nič ne vznemirja, morda je za odtenek preveč vetra občutiti v ramenih.

Na odprti cesti je hitro jasn, da večje razdalje za Multistrado niso težava, prav tako mnenje pa ima moj sicer občutljivi križ. Motor lepo zvezno vleče, menjalnik mehko prestavlja in  vstopi v zavoje so suvereni, brez neprijetnih presenečenj. Elektronsko vzmetenje odlično pobira neravnine in kot voznik se počutim skorajda preveč ležerno, morda celo malce leno. K temu svoje doda še radarski sistem, skupaj z aktivnim tempomatom. Pri približevanju vozilu pred seboj, lepo nežno zniža hitrost, vendar sistem ne zavira. To je še vedno prepuščeno vozniku. Pri preganjanju skozi ovinke  se v načinu Touring začuti vsa mehkoba podvozja in užitek po regionalni cesti postaja iz zavoja v zavoj večji. 

Zapeljem, na meni ljubo cesto čez Rakitno in poženem. 1,2,3 prestava položim ovinek v levo in začutim lahkost sprednjega dela. Kot bi motor izgubljal oprijem, vendar ga ne. Počakajate malo, pa saj Multistrada je te osnovne vozniške vrline osvojila že v svoji prvi generaciji, zato je jasno, da se tako vzrok kot rešitev težave skrivata v meniju na barvnem TFT zaslonu. Voznih programov je pet (Wet, Urban, Enduro, Touring in Sport), potem pa je mogoče posebej nastavljati še različne paramtre v posameznih menijih. Ni da ni. Ker sam nisem tak strokovnjak in verjamem Ducatijevim inženirjem izberem z iskrico v očeh program Sport. Začutim drugačno ‘štimungo’ motorja, ročica plina je bolj odzivna in motor kar razganja od vseh 170 konjskih moči.  Takoj se občuti odzivnost ročice plina, vzmetenje je trše, lega je bolj zanesljiva in motocikel zahteva aktivno gibanje voznika, ampak saj zato vozimo motorje. Prelaganje levo in desno je lahkotno, kot bi vozil manjši motocikel, podajanje moči, še posebej nad 6000 vrtljaji pa je ekspolzivno, kot bi vozil kakšnega športnika.

Zavore delujejo učinkovito, brez pojenjanja. Motor se tudi pri močnem zaviranju ne poseda spredaj in s tem ne izgublja stabilnosti. Spredaj v 320-mm koluta grabijo štiribatne Brembo čeljusti, zadaj pa dvobatna čeljust  v 280 milimetrski kolut. Kljub nizkim temperaturam pnevmatike (v tem primeru so Pirelli Scorpion) dobro držijo in ti skupaj z odlično ciklistiko vlivajo samozavest. Mimogrede postaneš prehiter, mnogo prehiter. Malo popustim ročico plina in uživam v vožnji po ovinkih. Sam pri sebi si rečem: program Sport je zakon, sploh ne vem, zakaj bi hotel uporabljati kaj drugega. 

 Na koncu dneva strnem misli in ugotovim, da je Multistrada točno to kar obljublja. Da sploh ne potrebuješ več različnih motociklov. Multistrada združuje vse: od potovalnika do dirkaškega motorja. Z njim se lahko odpraviš tudi na lažji teren po makedamskih poteh kjer bo program Enduro izklopil ABS in TSC sistem ter tako poskrbel za zvrhano mero užitkov tudi tam, kjer se asfaltna kača konča.

Res, popoln paket, ki pa je žal dosegljiv predvsem tistim z globokimi žepi. A s tem ni pravzaprav nič narobe. Ducati je kljub temu, da že nekaj let ne sodi v skupino eksotičnih motociklov, kljub temu uspel ohraniti tisto noto ekskluzivnosti in posebnosti. Tudi zato mi je všeč.

Matej Simončič

Drugo mnenje - samoplačniško

Matjaž Tomažič

Modelno leto 2025 je Multistradi prineslo resnično samo tisto, kar je bilo predvsem zaradi konkurence nujno potrebno. Fino brušenje torej. To pomeni naprednješi sistem deaktivacije valjev, ki po novem omogoča tudi izklop pri nižjih hitrostih (prej samo na mestu), izboljšan sistem DVO (Ducati Vehicle Observer), ki s pomočjo 70 senzorjev detektira in izničuje naše napake, na novo konfigurirane mape motorja z novo možnostjo WET in nekaj malenkosti za potrebe okoljevarstvenikov. Ko je govora o paketu S je tu še sistem samodejnega znižanja pri ustavljanju, nova konfiguracija polaktivnega vzmetenja Skyhook DSS EVO in še kakšna malenkost. Načeloma mi je za marsikaj izmed naštetega vseeno. Za moje pojme je že Multistrada lanskega modelnega leta obvladala vse kar je bilo v smislu varnosti in udobja potrebno. Pa vendar, spremembe, pa naj bodo še tako malenkostne, prinašajo razliko in akutalna Multistrada je motocikel, ki se rine na prvo mesto v svoji kategoriji, pa naj bo to na področju zmogljvosti, voznih lastnosti, opreme ali pa funkcionalnosti.

Z Multistrado je tudi tako, da boste dobili točno tisto kar boste izbrali. Če bi radi potovali izberite paket Travel in dobili boste paket velikih (beri preširokih) kovčkov, ki imajo po novem odličen sistem vpenjanja. Na voljo je še cel kup drugih paketov in kombinacij, zato si upam trditi, da vas Multistrada, če si jo boste izbrali sami in denar ni ovira, ne bo razočarala. In motor je pri tej testni obarvan v zlato barvo. Pravilno, tako odličnemu motorju nobena druga barva ne pristoji bolj kot zlata.

Priznam, ko gre za Multistrado sem nekoliko pristranski, zato je ena, sicer malo starejša, tudi v moji domači garaži in tista je za moje pojme vse, kar motocikel mora biti. Nova je seveda na vseh področjih še boljša. Zato bi mi bilo zelo žal in hudo, če bi Multistrada izgubila ta svoj neopisljivi čar. Vendar, z modelnim letom 2025 se to (še) ni zgodilo. Še vedno je lahko zelo udobna, športna, prostorna, lepa, skromna pri žeji in vselej impozantna. In še vedno, in to je zelo pomembno, ko se vrtljaji približajo oznaki 7.000, Multistrada poči. In ko Multistrada poči, se telo naježi, sprednje kolo sili v zrak, zadnje pa bi najraje prehitelo prvega. Odpre se drug svet, svet kjer med strojem in človekom ni ničesar, hkrati pa si v tem svetu po zaslugi odlične ciklistike, vrhunskega paketa vzmetenja in zavor ter seveda ob zdravi povezavi med desnim zapestjem in glavo, vselej na varni strani. Pa še gospa na njej dobro počuti.