Test: Električni skuter E-max 90S

bese­di­lo: Peter Kavčič, foto: Aleš Pavletič, Grega Gulin

Priznamo, nekaj skepticizma, kanček predsodka in strah pred neznanim je bilo v nas, a to iz testa v test kopni. Medtem ko se zdi motocikel na elektriko, s katerim se bomo odpeljali na izlet v Dolomite, nekaj precej oddaljenega, še zavitega v meglo, so električni skuterji še kako aktualni in stvar sedanjosti.

Tale E-max ni izjema. Na prvi pogled deluje povsem običajen skuter, ki se ne razlikuje od tistega z motorjem z notranjim zgorevanjem. Na njem se sedi udobno, vozne lastnosti pa so povsem primerljive z lastnostmi običajnih 50-kubičnih skuterjev. Kolutne zavore so dovolj zmogljive, da ga varno ustavijo kljub precejšnji masi. Tehta namreč 155 kilogramov, glavnino mase seveda predstavlja baterija.

E-max je torej povsem zgleden mestni skuter, ki se, dokler govorimo o vrsti pogona, ne razlikuje veliko od drugih, z bencinom gnanih skuterjev. Ko pa ga obkrožiš, postane jasno, da nekaj manjka – izpuh. Tega pač nima, ker ga ne potrebuje. Pod sedežem je ogromen akumulator, ki tehta 60 kilogramov in dovaja elektromotorju v zadnjem kolesu vso potrebno energijo, da ga požene do zakonsko določenih 45 km/h.

Ker gre za osnovni, torej vstopni model v ponudbi skuterjev do 45 km/h, je opremljen z 'osnovno' baterijo, oziroma svinčenim akumulatorjem. V ponudbi pa imajo tudi skuterje, omejene na 25 km/h, kar pomeni nič obvezne čelade in nič registracije. Cena ni pretirana, takega, kot ga vidite na slikah, odpeljete za 2.650 evrov. Boljši in tudi nekoliko dražji model pa ima silicijevo baterijo, ki zdrži še nekoliko dlje.

Seveda je prvo vprašanje, koliko v resnici zdrži baterija na tem skuterju. Mirno, brez skrbi, da vas bo pustil na cesti, prevozi 45 ali celo 50 kilometrov dolgo pot po pretežno ravninskih cestah, nato pa program preklopi v varčevalno funkcijo, ki vas s 25 km/h pripelje do cilja. To je nekakšna varovalka, da ga ni treba peš potiskati do doma, saj pravočasno opozori, da ga bo treba napolniti.

Seveda to pomeni, da je njegova uporaba omejena pretežno na mestna okolja, kjer so 220-voltne vtičnice vedno pri roki. Za silo ga lahko namreč napolnite v slabi uri, do polne moči pa vseeno potrebuje vsaj tri ure. Uradni podatek sicer navaja, da je baterija lahko polna v dveh do štirih urah. Seveda pa je tako ekonomsko kot okoljevarstveno najbolj zanimiv, če se vozite z njim vsakodnevno po znani trasi, recimo od doma do službe in nazaj. Vzdrževanja skoraj ni, elektrika pa je v primerjavi z bencinom smešno poceni.

E-max resnično nima omembe vrednih pomanjkljivosti, če se najdete znotraj 40 do 50 prevoženih kilometrov na dan in ga lahko vsak večer priključite v omrežje. Je preprosto zasnovan in kot tak dobro deluje. Odločiti se boste morali le, ali pod sedežem raje vozite polnilnik ali manjšo 'jet' čelado, saj zaradi baterije prostora ni veliko.

Iz oči v oči - Matjaž Tomažič
Čeprav sem bil sprva zelo skeptičen glede uporabnosti tega skuterja, moram priznati, da je po dnevu ali dveh privajanja in spoznavanja življenje z njim lahko prijetno. Če ste med tistimi, ki se neomejeni avtonomiji, pa tudi če le znotraj vašega mesta, nikakor ne morete odreči, bi vam predlagal, da izberete model z zmogljivejšo baterijo, še bolje pa skuter z bencinskim motorjem. Če natanko veste, kam vas bo danes zanesla pot, bo skrbi glede avtonomije zamenjal prijeten občutek skoraj zastonjske vožnje. Ta je sicer povsem prijetna, dovolj dinamična in bo zadovoljila vaše osnovne potrebe po prevozu. Aha, polnilnik bi lahko bil vgrajen v skuter – samo kabel bi zavzel bistveno manj prostora pod sedežem.