Test: Goes G 625i MAX

Gre, zelo solidno. Prvi vtis je bil prijeten in že po stari cesti od Grosupljega, kjer smo prevzeli testni štirikolesnik (avtomobilski trgovec SBA) do Ljubljane, je postalo jasno, da se je z G 625i Maxom mogoče povsem spodobno peljati po asfaltirani cesti. Kasneje med testom smo kilometre nabirali predvsem na bolj razgibani podlagi, kjer se G počuti najbolj domače. A vseeno, naj bo podlaga makadam ali asfalt, vozne lastnosti so za ljubiteljsko rabo povsem zadovoljive.

Pozna se mu, da ima vsa štiri kolesa vpeta posamično, in to je preizkušen recept za varno potepanje. Toge preme so pri boljših ATV-jih preteklost. Torej med vožnjo dobro sledi ovinkom in zastavljeni liniji, ni zoprnega nihanja ali, še huje, naglih sprememb smeri, ki so sicer zelo nevarne in težavne predvsem pri večjih hitrostih.

No, Goes seveda ni dirkalnik za na cesto, ampak predvsem terenec, neke vrste SUV, in s to mislijo je tudi največja hitrost, ki znaša malce pod 100 km/h, povsem dovolj za uporabo, ki ji je ta štirikolesnik pravzaprav namenjen. Motor, 549-kubični, štiritaktni enovaljnik, z neposrednim vbrizgom goriva sicer zmore veliko, a so ga za zahteve našega trga umetno zadušili na 14,5 kW moči in temu primerna je tudi odzivnost na ročici plina.

Torej v zaprti izvedbi mu zmanjka sape za športno driftanje ali ekstremno športno vožnjo po terenu, za rekreativno rabo pa gre povsem dovolj hitro. Ko je treba, pri vožnji v strm hrib pomagata še reduktor in zapora sprednjega diferenciala. No, tu je še vitel, ki neprevozne ovire premaga za malo malico. S preprostim posegom se sicer lahko odstranijo mehanske blokade v izpuhu, a potem vozilo ni več (uradno) homologirano za uporabo v cestnem prometu (mimogrede, vozite ga lahko z izpitom za avtomobil in s čelado na glavi). Blokade povzročajo tudi nekoliko močnejše segrevanje izpuha in pokrova variomata, zato je v poletnih mesecih uporaba škornjev in primernih hlač obvezna, če ne želite voziti z nogo, odmaknjeno povsem na zunanjem robu opore za noge. V hladnem vremenu pa ta težava ni tako nadležna.

Čeprav gre za ATV, ki je cenovno postavljen v sredino, torej nad ceneno kitajsko robo in dražje japonske in ameriške (kanadske) štirikolesnike, pri Goesu niso skoparili s sodobnim dizajnom. Sodobno in napredno oblikovanje, z uporabo LED-diod za razsvetljavo in lično 'našpičenimi' linijami izstopa iz množice in si za to resnično zasluži velik plus. Poleg tega ne smemo mimo udobja, ki ga ponuja dovolj, da se naše razvajene zadnjice ne pritožujejo.

Če bi si želeli še kaj več, bi bilo to recimo servokrmilo po vzoru kanadskih Can-Amov, a potem verjetno tudi cena ne bi bila več tako ugodna. Takšnega, z vsemi ščitniki, zaščitami, litimi platišči, vitlom in naslonjalom za sopotnico (no, brez kovčka, če smo natančni), dobite za 6.990 evrov, kar je presneto dobra kupčija, ki seveda vključuje garancijo in dve leti brez skrbi, da bo šlo kaj narobe. Če želite poleg zabave z njim še kaj postoriti po domači hosti ali na kmetiji, pa lahko nanj priklopite tudi manjšo prikolico. No, morda bi le za navdušence iz zelene bratovščine lahko imel še kakšno dodatno barvno kombinacijo ali kamuflažni vzorec, to pa je tudi vse.

Peter Kavčič, foto: Aleš Pavletič