Test: Honda CBR 600 F

Športni motocikli se prodajajo slabo

Prodaja športnega segmenta škripa, to se ve. Motocikli, ki so še pred dvema oz. tremi leti predstavljali levji delež prodaje japonskih motociklov, so se že lani, letos pa ne kaže dosti bolje, prodajali po kap­ljicah. F je zato v tem času dobrodošla osvežitev Hondine ponudbe, saj predstav­lja zadostuje potrebam večine športno navdahnjenih cestnih dirkačev.

Oživljena črka F

F v svetu Cebeerk ni novost, saj so jo uspešno prodajali že od konca osemdesetih let vse do leta 2006 (vsaj tako trdi Wikipedia, na pamet res ne vem). CBR 600 F je že od nekdaj motocikel šport­nega značaj, ki pa je prilagojen nekoliko bolj vsakodnevni, celo turistični rabi. Ima višje nameščeno krmilo, udobnejši sedež in ponuja več udobja tako za voznika kot za sopotnika. Enako velja za tole lanskoletno novost: sopotnica je pripomnila, da se še z nobenim 'cestakom' ni tako dobro peljala. Sedež je prav prijetno udoben, stopalke nameščene dovolj nizko, da kolena niso pri ušesih, zaradi manj dirkaškega položaja pa se nisva nenehno zaletavala s čeladami, kar se sicer na superšportnikih rado dogaja.

Kvalitetna izdelava, dobre komponente

Pri motociklu ravno prav ostrih linij mi je bilo najbolj všeč to, da je kljub črki F to še vedno prava CBR, in ne neki poceni starodobnik, zapakiran v sodobno embalažo. Okej, tega od Honde niti ne bi pričakoval, a na trgu se najdejo tudi taki. Skratka, motocikel je zelo kakovost­no izdelan in opremljen z zelo dobrimi komponentami. Zvok je povsem ta pravi in prav nič ne spominja na bolj turističen Hondin model CBF. Armaturna plošča je popolnoma digitalna in poleg hitrosti in vrtljajev prikazuje še temperaturo motorja, nivo goriva, trenutno ali povprečno porabo in čas, manjka le še prikaz trenutne prestave.

Za popoln izkoristek moči zahteva višje vrtljaje

Štirivaljnik z natančnim menjalnikom je pravi primer uglajenega, a še vedno dovolj zmogljivega stroja. Za običajno rabo se dobro počuti okrog štiri tisoč vrtljajev, pri odločnejših prehitevanjih pa ga bo treba zavrteti višje, kar je glede na prostornino seveda pričakovano. Primanjkljaj navora se opazi zlasti pri vožnji v dvoje, zato je takrat potrebno nekaj več dela z (odličnim) menjalnikom. A tudi pri najvišjih vrtljajih ne pričakujte eksplozivnega sunka – to pač ni RR, ampak F.

Če vas mikajo športni motocikli, a (še) nimate namena uničevati gum na Grobniku, je tole trenutno najboljša izbira. Edina, pravzaprav!

besedilo: Matevž Hribar foto: Saša Kapetanovič