Test: Honda CBR 650 FA

Njegovo vprašanje mi je dalo misliti. Ja, bi se z njim kar strinjal: CBR 650 je dober stroj. Malo sicer dvigneš obrvi, ko izveš, da ga menda izdelujejo na Tajskem, ampak končni nadzor kakovosti je vendarle izveden na Japonskem. Kakovost je nezgrešljivo Hondina, kar odkrije podroben pogled detajlov. Tistemu znancu 'iz štacune' deluje kot hudo nabrit športni stroj, odet v belo-rdečo-modre Hondine dirkaške barve, v resnici pa je motocikel takšen samo navzven, bolj za ustvarjanje vtisa – a zdaleč od tega, da bi mu človek gledal v zobe.

Korenine modela

Honda 650 FA je športnoturistični motocikel in je naslednik priljubljenih modelov CB 600 F Hornet ter CBR 600 F, a z manjšo motorno močjo kot predhodnice. Trenutni model je šibkejši za kakšnega ducata 'konjev', ampak to se v vožnji v resnici ne pozna veliko. Namenjen je pač tistim voznikom, ki ne iščejo meja svojih zmogljivosti in ne potiskajo stroj v športno drgnjenje po stezi. Motocikel ima resda športno krmilo, a omogoča dovolj sproščeno držo, s katero se z lahkoto zapeljete tja do Dubrovnik ali na Gardo. Pri tem bo vozniku v pomoč agregat, ki je dovolj kultiviran in na vrhu zmogljivosti tudi uglajeno športno rezek, da bo pronicljivi lastnik zaslutil športnost. A ta še zdaleč ni agresivno brutalna, ampak kultivirano nadzorovana.

Agregat in oprema

Pravzaprav je nrav agregata tisto, kar določa celoten paket motocikla. Pri nizkih vrtljajih je ta krotek in ustrežljiv, zmogljivosti so takšne, da omogočajo vsakodnevno vožnjo v službo ali, ja, tako kot pri meni, skok po banane v trgovino, z njim je mogoče skočiti v soboto na kavo v dvoje tja na Obalo. Za užitek in pobeg po stresnem tednu. Če pa odločneje pritisnite na plin, bo postal v višjih vrtljajih bolj tuleča žverca, a še vedno dovolj civilizirana, da jo lahko kroti vsak povprečno sposoben motorist, ki mu ni do izrazite športnosti.

Ne samo agregat, tudi druga oprema sledi namenskosti stroja. Sedež je dovolj mehak, da ni ekstremno športno trd, krmilo je razprto pod manjšim kotom, da lahko govorimo o nekakšnem dvignjenem kliponu, in je dovolj civiliziran za vsakodnevno uporabo. Takšne so tudi zavore z ABS-om in preostala oprema ob pregovorno kakovostni Hondini končni izdelavi. Tej ni mogoče očitati pravzaprav ničesar, je pa vendarle treba poudariti, da so vzvratna ogledala nameščena tako, da lastnik občuduje bolj svoje komolce kot pa dogajanje za seboj. Vendar to celotnega vtisa motocikla še zdaleč ne pokvari.

Primož Jurman, foto: Saša Kapetanovič