Italijanski 'bobber'

V Guzzijevi družini V9 – kar pomeni, da ga poganja vsem članom enak značilni dvovaljnik prostornine 853 kubičnih centimetrov – tvorijo trije modeli. Poleg Bobberja sta tu še Roamer in Bobber Sport. Pravzaprav bi lahko rekli, da so skoraj trojčki, tako so si podobni, zagotovo pa je mogoče trditi, da sta dvojčka Bobber in Bobber Sport. Loči ju le nekaj detajlov pa barvne kombinacije posode za gorivo. Če smo natančni, Guzzijevega Bobberja ne moremo označiti za pravega predstavnike te motoristične podzvrsti. Za značilnega predelanega bobberja, smer se je rodila v 30. letih prejšnjega stoletja v ZDA, so tako značilni oskubljena oprema, minimalistični dodatki, brez pravega vzmetenja, da bi bil tak motocikel čim lažji. No, temu Guzzijevemu Bobberju, pripravljenem za vožnjo, tehtnica pokaže 199 kilogramov, kar še zdaleč ni peresna kategorija.

Pridih klasike

No, seveda, Moto Guzzi je znamka, ki prisega na klasično oblikovane motocikle in šarm tistih, zlatih motorističnih časov, zato generacijam, ki ne morejo živeti brez računalniške podpore in digitalnega sveta, morda ni prva izbira. Zato bo z izrazito klasičnimi oblikami, 16-palčnimi kolesnimi obroči z naperami, obarvanimi v črno, umirjenimi barvnimi možnostmi (modra, črna, siva) posode za gorivo, nekaj kroma in v črno obarvanim agregatom ter s parom, prav tako v črno obarvanih izpuhov navdušil v klasiko zagledanega motorista ali, hm, direktorja, ki mu Guzzi pomeni družbeno dodano vrednost. Ker, dame in gospodje, Guzzi ima status “nečesa drugačnega”, tradicionalnega! In to čeprav ima na klasično oblikovanem merilniku z belo podlago (brez prikazovalnika vrtljajev) celo miniaturni digitalni meni. Heh, brez ABS-a in sistema proti zdrsu zadnjega kolesa tudi ne gre. Čas gre naprej tudi v Mandellu del Lariu. Kardan je pri Italijanu seveda obvezen in določa pojem znamke.       

Z vetrom v laseh

Tale fraza je sicer že hudo oguljena, a kakšen stari roker, ki basira z Guzzijem kje po Primorski, jo bo dobro razumel. Gre za (hm, že izumrli?) način življenja, cestno svobodo in brezskrbnost in v teh časih brez tipkanja po ploščatem jabolčniku ali primerljivi kitajski repliki. Moto Guzzi Bobber je stroj za analogne motoriste, ki se vozijo v solo. Če je sila, je dodan še sedež(ek) nad zadnjim blatnikom. Takim motoristom so všeč sedlasti, ročni prešiti sedeži, široko krmilo, da v prsa valovi topel poletni zrak, ter pri Booberju izrazito razmaknjene nožne stopalke. Agregat je poskočen in s svojimi 54 'konji' ravno pravšnji, da je mogoče znova doživeti občutek, ko priviješ plin do konca pa je vse še v mejah obvladljivega. In pri tem v svoje vse redkejše lase (pod čelado) ujameš še nekaj vetra.