Test: Sym Wolf CR300i - poceni, a ne ceneni 'nescaffe racer'

O pričakovanjih ...

Človek, ki se pogosto preseda z motocikla na motocikel, sčasoma pridobi občutek, kakšni so izdelki določene znamke. Tako veš, da se boš na rdečem Ducatiju spet (čisto nehote!) spogledoval z mladenkami, da se boš z BMW-jem udobno zapeljal nekam dlje in da boš s KTM-ovim krmilom v rokah bržkone prekršil kak cestnoprometni predpis. Kaj pričakovati, ko ti ponudijo Symov motor, čeprav si do zdaj vozil le njihove skuterje? Na kratko: da bo okej. Da bo brez presežnikov v eno ali drugo stran bolj ali manj vse na mestu in ceni primerno.

Kakav, instantna ali prava turška kava?

Sym Wolf CR300i ne skriva, da želi slediti trendom in dajati vtis pravega cafe racerja, pri čemer je treba priznati, da mu takole čez palec to kar dobro uspeva; celo bolje, kot bi to pričakovali od tajvanskega proizvajalca mopedov in skuterjev. Seveda se bodo lastniki 'ta pravih', v domačih garažah predelanih klasičnih motociklov zmrdovali, češ da to ni cafe racer, ampak instantni nescaffe (ali pa kavni nadomestek, recimo), ampak bodimo realni: takšni bi se pritoževali nad vsakim serijskim cafe racerjem. Naj raje nadaljujemo s tem, da pozitiven prvi vtis ostane dober tudi po tem, ko si volka ogledaš od blizu. Solidni zvari in stiki, natančno barvanje, nič resnih 'kiksov'. Tu in tam se najfe kak oblikovalski detlaj, ob katerem smo malce dvignili obrvi (na primer kapa izpuha), a o okusih ne bomo debatirali, splošni vtis o izdelavi pa je dober.

Zakaj je s praktičnega vidika skuter s podobno prostornino boljša izbira?

Motor(ček) po rahlo cvilečem zvoku zaganjača hitro, mirno in tiho (s)teče in popelje motorista v nov dan. Pri uporabi sklopke se čuti, da ne sedimo ravno na tovarniškem superbajku, a so gibi menjalnika kratki in natančni; le redko se je nežno uprl prestavljanju navzdol med ustavljanjem, denimo pred semaforjem. Upoštevajmo, da je bil motor tako rekoč nov in se mora še uteči, takšne stvari po utekanju dostikrat izginejo same od sebe. V nižji polovici delovanja je enovaljnik sicer čisto uporaben, a (pričakovano in glede na prostornino razumljivo) ne ravno isker, zato ga bo treba zavrteti prek pet tisoč vrtljajev, ko prijetno potegne in z lahkoto sledi in tudi uide prometu. Na tem mestu bi poudarili, da je čisto s praktičnega vidika v primerjavi z vsemi tovrstnimi motorji  maksi skuter z enako prostornino primernejša izbira – pri samodejnem menjalniku je motor vseskozi (vsaj približno) na območju največje moči, medtem ko takle 'pravi' motor zahteva kar nekaj dela s sklopko in menjalnikom. Ampak potem seveda nimate motorja, ampak maksi skuter in avtomatik ukrade nekaj veselja ob vožnji, seveda. Skratka, ko so v igri poleg utilitaristične 'praktičnosti' tudi čustva in zabava, maksi skuter izgubi bitko.

Tovarna navaja največjo hitrost 138 kilometrov na uro in lepo je videti, da so realni, saj se dejansko igla na avtocesti pomakne malenkost čez 140 (pri tem se motor vrti s približno 8.000 vrtljaji), ko pa ugrizneš v krmilo, gre tja do 150. Hitreje bo Sym Wolf CR300i šel le še v prostem padu, a bo že prav tako, saj višjim hitrostim njegova zasnova (kar je glede na ceno razumljivo) ni namenjena in pri tej hitrosti šofer že občuti slabšo smerno stabilnost in vzmetenje, ki si zasluži oceno zadostno, kaj dosti več pa (spet pričakovano) ne. Tresljaji? Ja, v višjem območju vrtljajev. Ne veliko, a so.

Prostora je za 181 centimetrov visokega motorista dovolj – ta bi si želel le malenkost bolj odprto krmilo, a ker so ciljna skupina mlajši motoristi in motoristke, bo takšno kakršno je, verjetno že pravo. Zavore z radialno vpeto prednjo čeljustjo in nastavljivim odmikom ročice obljubljajo več, kot dejansko ugriznejo, a ker ima protiblokirni sistem ABS, kar pogumno zagrabite ročico, pa bo vse OK! Podobno je z vzmetenjem, ki se spredaj pri zaviranju rado preveč potopi, zadaj pa na grbinah pa malce brcne v "tazadnjo". A pri vseh teh pripombah je treba imeti v mislih ceno in in ciljno skupnino kupcev - torej manj zahtevnega uporabnika. Ne gre pričakovati, da se bo motocikel za štiri 'jurje' peljal tako kot športnik, pri katerem le vzmetenje stane toliko. In ko je v glavi poleg zaznav iz vožnje tudi cena, je slika jasna: za svoj denar nudi dovolj dobro vozniško izkušnjo. Konec koncev konkurenti, ki vozniško nudijo nekaj več, stanejo precej več - skoraj za tretjino, recimo.

Kaj še povedati? Sym Wolf CR300i ima sredinsko stojalo, ključavnico za čelado, (zelo zelo) malo prostora pod sedežem, kipa ima odstranljiv pokrov za sopotnikov del. Na merilnikih se analogno izpisujeta hitrost in motorni vrtljaji, digitalno pa količina goriva, trenutna prestava, napetost v bateriji, ura ter dnevni in skupno prevoženi kilometri. Ima celo stikalo za vse štiri smernike!

Testni Sym Wolf CR300i je upravičil pričakovanja, tako kot ga vedno znova kak nadomestek kave iz praženega ječmena in cikorije: ni tako polnega okusa kot močna turška kava, a se zato toliko lepše dopolnjuje z okusnimi domačimi pšeničnimi žganci. Vsakemu svoje, torej,  ali kot radi rečemo v pogovornem jeziku: za ta denar je to to (in tudi dovolj) in težko boste zanj kje našli več.