Štirikolesna čebela tajvanskih korenin

Tajvanski TGB, kar v angleškem prevodu kratice pomeni tajvanska zlata čebela, je na sceni prepoznaven igralec, zato dvomov o kakovosti izdelka seveda ne bi smelo biti. Zdi pa se mi, da nagovarja predvsem uporabnike, ki za svoj denar želijo dobiti čim več. In v tem ni seveda nič narobe.

Brez zadržka lahko rečem, da sta cena in videz njegova močna aduta. V najnovejši izvedbi se ta štirikolesnik, ki ga poganja preizkušeni enovaljni motor s 561 kubičnimi centimetri in 38 'konji', ponaša s spremenjeno masko in LED-žarometi. Masko je mogoče tudi zelo hitro odstraniti in tako olajšati dostop do hladilnika in ga natančno očistiti po vožnji skozi blatne luže.

Zasušeno blato in hladilnik motorja namreč nista prijatelja. Všečen je, k videzu ni kaj dodati, sploh ne ob ceni, ki v osnovni izvedbi znaša 7.490 evrov. Za testnega, ki je bil oprem­ljen z maksimalno opremo, torej tudi s homologirano vlečno kljuko in vitlom ter zaporami diferencialov, pa je treba odšteti 8.290 evrov.

A bližnji pogled mi razkrije, da malce šepa pri podrobnostih. Za ta denar in za ta razred srednje močnih štirikolesnikov bi si želel več inženirske inovativnosti in predvsem sodobnejših rešitev. Naj pojasnim. Ko sem pogledal okvir, nosilce, kako so narejeni stiki in kakšne so grafike na plastični nadgradnji, sem bil preprosto malce razočaran. Morda zato, ker na tej isti šasiji pri TGB izdelujejo večji in močnejši model Blade 1000 LTX. Tudi digitalni merilniki so sicer simpatični na pogled in povsem dovolj bogato opremljeni z informacijami, a kaj, ko so med vožnjo vsi podatki z izjemo prikazovalnika hitrosti komaj berljivi.

Zmotilo me je tudi, da sem med pretikanjem ročice menjalnika, ki bi lahko mehkeje in z manj napora omogočala izbiro delovanja menjalnika CVT, žal le ugibal, v katerem položaju je. Edino informacijo o tem je namreč prikazoval digitalni merilnik, a tam je težko prebrati, ali gre za položaj H, L, R ali P (torej za hitro vožnjo, reduktor, vzvratno ali parkiranje). Ampak recimo, da se sčasoma tega vsak voznik privadi in po občutku zazna, v kateri položaj je pretaknil ročico.

TGB 600 LTX ima v osnovi pogon speljan na zadnji koles­ni par, s pritiskom na gumbe na desni strani krmila pa s sicer nekoliko edinstvenem principom delovanja voznik izbira preklop na vsa štiri kolesa, reduktor in po želji tudi aktivira zaporo zadnjega in sprednjega diferenciala. V bistvu gre za zaporedje pritiskanje dveh gumbov in s tem vklop želene funkcije. Bolj so mi všeč sistemi, ki z enim pritiskom na gumb vklopijo eno funkcijo in tako zanesljivo veš, kaj si vključil.

Na terenu je TGB dovolj prepričljiv in velik, da lahko prepelje dva odrasla. Naj poudarim, da gre za podaljšano izvedbo, ki prispeva tudi k zanesljivosti in stabilnosti pri malce večji hitrosti. S plezanjem čez zahtevnejše ovire, pri čemer je potreben vklop štirikoles­nega pogona, nima težav. Motor je dovolj močan in odziven, z reduktorjem pa pride zelo daleč, tudi takrat, ko je treba počasi plezati v klanec in je nujno milimetrsko natančno doziranje plina. Moram pa priznati, da mi inženirska ideja, da pri vklopu spred­nje dife­rencialne zapore premikanje krmila ni več možno, res ni všeč.

Res pa to prepreči možnost okvare diferenciala in servoojačevalnika ob morebitni nepravilni uporabi. Krmilo je v tem primeru povsem trdo in omogoča samo vožnjo naravnost. To je rešitev a krajše, zelo zahtevne vzpone, sicer pa bolj priporočam uporabo vitla, če gre za kompleksnejše plezanje v klanec s spremembami smeri. Na srečo je močan vitel del opreme.

Med vožnjo je torej udobja za dva dovolj, sovozniku pa pri tem pomagajo tudi velik naslon za hrbet in držala za roke. Položaj sovoznika je sicer malce nenavadno pomak­njen nazaj proti zadnji osi. Z udobjem na zadnjem sedežu bodo zato najbolj zadovoljni zelo veliki sopotniki.

Vse, ki se navdušujejo nad zelo adrenalinsko in dinamično vožnjo, pa moram razočarati. Takoj ko sem začel TGB 600 Blade ostreje priganjati, se je izkazalo, da ne zmore dovolj hitro slediti dinamiki vožnje. Poleg motorja, ki ima svoje omejitve v največji moči in navoru in je zaradi tega za ta štirikolesnik malenkost podhranjen, sta tu še precejšnja masa in velik obračalni krog. Bolj ljuba mu je avanturistična in raziskovalna vožnja kot pa šport­no drsenje skozi ovinke.

A ne nazadnje gre za kompromis, saj je zelo sposoben delovni stroj ali del tehnične opreme za gozdarje ali kmetovalce. Točno takšne štirikolesnike denimo na Češkem uporab­lja gorska reševalna služba. Zaradi robustne gradnje mu vleka prikolice do 200 kilogramov tudi po terenu ne pomeni resnejše zadrege.