Vespa je zanesljiv dvokolesni sopotnik že od aprila 1946, ko je predvsem povojni Evropi ponudila možnost enostavnega in cenovno dostopnega prevoza. V vseh teh letih smo videli množico njenih izvedenk, najnovejša, električna, gre v korak z okoljskimi standardi in brezogljično družbo.
Ko govorimo o Vespah, so številke impresivne: od leta 1946 so jih prodali 19 milijonov. V petdesetih in šestdesetih je iz prevozne nuje postala statusni simbol in prva globalna znamka mobilnosti. Je pramati vseh skuterjev, za nekatere modni dodatek in lajfstajlovska ekspresija. Vsi, ki so ji z videzom in konceptom sledili, so bili le posnemovalci, za vse, kar ji je bilo podobno, se je udomačilo splošno poimenovanje 'vespa'. S tem izdelek postane legenda. Lanskega oktobra je Piaggio na salonu motociklov EICMA v Milanu predstavil novost, električno gnano Vespo. Marsikdo jo je kar obšel, drugim se je zdela preuranjena, za tretje je prava Vespa samo tista originalna, ki v oblaku dima veselo prede v dvotaktnem ritmu. Štiritaktni so že herezija. Vespa pa je bila vedno v trendu oziroma ga celo narekovala. Kitajski posnemovalci, ki so v Italiji prikazali poplavo e-skuterjev, so jo vestno in do obisti 'preskenirali'. Kaj so videli?
Električno gnana legenda
Električna Vespa, ki je v Evropi že naprodaj za nekaj več kot šest evrskih tisočakov, je nastala na osnovi modela Primavera, namesto bencinskega jo žene elektromotor z močjo 4 kilovatov, kar je enakovredno moči 5,4 bencinskega 'konja' in ki se napaja iz litij-ionskih baterij. Pogonski sklop z baterijami je Piaggiev izdelek, baterijske celice pa so razvite v sodelovanju s korejskim podjetjem LG Chem. Postopek zagona je preprost: obrnem ključek, s stikalom na desni strani krmila izberem enega izmed treh načinov delovanja (Power, Eco, Reverse – ja, tudi vzvratno gre), potrdim izbrani način in čakam.
No, zgodi se – nič. Nobenega zvoka, nič ropota. Privijem plin, da preverim, ali je vse okej, in Vespa poskoči. Že sva na poti. Bogat barvni zaslon TFT med drugim prikazuje porabo baterije v odstotkih, izkoristek moči, sredi zaslona je trenutna hitrost. Jep, povezljiv je tudi z vašim telefonom, torej je mogoča tudi navigacija – če jo za približno 100 kilometrov teoretičnega dosega (v življenju 80 kilometrov) potrebujete. Da jo doma, v službi, šoli, kjerkoli priključite na 220-voltno omrežje, boste za polne baterije potrebovali štiri ure. Te menda zdržijo tisoč ciklov polnjenja.
Nekoliko prekratek priključni kabel je zvit skrit v prtljažnem prostoru. Vespa v načinu Power doseže najvišjo hitrost 50 kilometrov na uro, v paru okoli 35 kilometrov na uro, v načinu Eco toliko vleče z enim potnikom. S tem pa utegnete imeti na cesti določene težave; kljub premični oviri tudi za avtobuse drži, da zaradi konstantnega navora z mesta odločno pospešuje. Previdnost velja pri zaviranju, zavore namreč niso opremljene z ABS-om, ter pri približevanju prehodom za pešce: vozilce je namreč neslišno, pešci pa (še) navajeni na zvok motorjev.
Prodaja: | PVG d.o.o. |
---|---|
Cena osnovnega modela: | 6.300 € |
Motor: | Električni, 48-voltni, Piaggio s KERS-om (Kinetic Energy Recovery System) |
---|---|
Moč: | 4 kW |
Navor: | 200 Nm |
Prenos moči: | Baterije: Piaggio, celice LG Chem |
Okvir: | Cevna kletka z varjenimi ojačitvami Vzmetenje: spredaj: enojne vilice s hidravličnim blažilnikom, zadaj enojni blažilnik |
Zavore: | Spredaj enojni disk premera 200 mm, zadaj bobnasta 140 mm |
Vzmetenje: | Spredaj: enojne vilice s hidravličnim blažilnikom, zadaj enojni blažilnik |
Gume: | Spredaj 110/70-12, zadaj 120/70-11 |
Višina: | 790 mm |
Medosna razdalja: | 1350 mm |
Teža: | 115 kg |