Brezpotja so zanj drugi dom

Ob prvi uradni predstavitvi v Milanu leta 2019 sem govoril z Yamahinim reli dirkačem Adrienom Van Bevernom in ga vprašal, kaj si on misli o novi 'tenerejki 700'. Dejal je, da gre z njim zelo dobro po terenu, seveda ne tako kot z dirkalnikom za Dakar, ampak marsikaj pa lahko počneš z njim. Že prvi vtis iz španske Zaragoze je potrdil, da gre za pravi terenski motocikel, test, ki sem ga odpeljal tu, na domačem terenu, pa je to še enkrat potrdil.

Po preganjanju po makadamskih poteh sem se odločil, da se zapeljem tudi po lažjem delu običajnega testnega kroga za hard enduro motocikle. Yamaha je razbiti kolovoz, kjer je polno kanalov in štrlečih skal, prevozila za šalo. Do zdaj še z nobenim potovalnim enduro motociklom tega dela nisem prevozil s takšno lahkoto in v celoti. Pirellijeve terensko-cestne gume so se v suhem izkazale za odlično izbiro, za blato pa bi potreboval gume z enduro profilom FIM, torej takšne, kot jih uporabljamo na hard enduro motociklih, dimenzije koles seveda ustrezajo tudi povsem terenski obutvi.

Na asfaltu gume držijo zelo dobro in so povsem kos živahnemu motorju, ki Ténéré 700 postavlja med bolj zabavne in lahkotne motocikle, ki sem jih kadarkoli vozil. Moči je dovolj, motor lepo sodeluje v vseh območjih vrtljajev. Ob dodajanju plina motor zvezno pospešuje in ponudi živahnost, ki jo danes pričakujem od sodobnega motocikla. Dvovaljni motor zasnove CP2 s 689 kubičnimi centimetri in 74 'konji' ima menjalnik, ki je zelo dobro preračunan za terensko vožnjo in za vožnjo v mestu ali na podeželski cesti.

Prestavna razmerja so kratka, pretikanje pa dovolj natančno, da dopušča zelo športno adrenalinsko vožnjo. Prva prestava je kratka kot na hard enduro motociklih, šesta pa dovolj dolga, da tudi pri potovalni hitrosti poraba goriva ostaja zmerna. Ténéré 700 brez težav potuje s hitrostjo 140 km/h, zmore pa tudi več, sape ji začenja zmanjkovati šele, ko digitalne številke rastejo od 180 pa do 200 km/h. Na testu smo izmerili 5,7 litra na 100 kilometrov, od tega je bilo 70 odstotkov vožnje po cesti, v mestu in na avtocesti, preostalo pa po makadamski cesti in nekaj malega po resnem terenu, kjer poteka vožnja večinoma v prvi in drugi prestavi.

Ob 16-litrskem tanku je to dovolj, tudi za celodnevno avanturistično vožnjo po makadamskih cestah daleč stran od bencinskih črpalk. Tudi položaj za krmilom je pravi, v mrzlih jutrih se občuti ravno dovolj vetrne zaščite, da ji lahko rečemo potovalnik. Sicer pa ponuja pravi enduro položaj za širokim in kakovostnim krmilom, ki omogoča udobno in sproščeno vožnjo v sedečem in stoječem položaju.

Meje sem dosegel le, ko sem na hitrih kolovozih v dakarskem slogu drvel čez luknje. Tu se pozna, da je vzmetenje vseeno naravnano na kompromis in seveda ne moreš skakati prek grbin tako kot s hard enduro ali kros motorjem. Ampak seveda, to so ekstremi in na avanturističnih potovanjih takšno početje ne pride niti v poštev. Ko seštejem še evre in ugotovim, da je cena pod 10 tisočaki, lahko rečem, da je paket pravi in da se zgodba tudi o zelo ekstremnih potovanjih motoristov na Yamahi Ténéré ne bo končala.