Test: Yamaha Xenter 150 - uporabnost na prvem mestu

3. 10. 2012
Deli

Sin naj se nikar ne zgraža preveč – zanj imajo pri Yamahi, na primer, Aeroxa. Tole je za ata in mamo, pa tudi za sina, ko bo imel pravi izpit.

Za koga?
Naši vrli vodje so že ob tako ne ravno cvetočih časih za prodajo motoriziranih dvokoles poskrbeli za dodatno oviro: starostno mejo za opravljanje izpita kategorije H (za vožnjo mopedov in skuterjev z največjo hitrostjo 45 km/h) so dvignili na 15 let. Zato mulci (in njih glavni pokrovitelji) raje počakajo in se pri 16. odločijo opraviti izpit za 125-kubični motocikel ali pa počakajo še dve leti in imajo ('varen') avtomobil. Zvezde mojih najstniških let (SR, Aerox, Runner ...) se zato (in zato ker so dragi) prodajajo slabo, solidno pa gredo v promet skuterji, ki jih poimenujmo kar – delavci.

Xenter je tipični predstavnik razreda: zaradi videza njegovi posterji ne bodo krasili sten v najstnikovi sobi, a hkrati si s preprosto simpatično obliko ter solidno kakovostjo izdelave zasluži Yamahino (in ne Zxynchongovo) značko. Težav na testu nismo imeli in jih ne pričakujemo. Ej, ima triletno garancijo in razvejano servisno mrežo!

Brez presežnikov, a vse tako kot človek pričakuje
Položaj za dovolj visoko postavljenim krmilom (da se ne zadevamo v kolena) je skuterski in prav nič motoristični (sedimo stoodstotno na zadnjici, noge pokrčene naravnost pred trupom), kar je za daljši izlet manj prijazno do hrbtenice. Vseeno sva se na popoldanskem izletu namesto na Bledu znašla kar na Vršiču. Pomislite, da ob največji hitrosti približno 110 kilometrov na uro v nekih razumnih odstopanjih od zakonsko določenih hitrostih z Yamaho YZF-R1 ne bi bil veliko hitrejši!

Če navedemo še porabo goriva ob bolj kot ne stalno do konca odprtem plinu (2,8 l/100 km) in dejstvo, da se zaradi velikih koles zelo dobro pelje po slabših cestah in makadamu, vas morda prepriča. V ovinkih, zlasti pri večji hitrosti, se čuti pomankljivost klasične zasnove z ravnim dnom, saj okvir takrat 'diha'. Če bi bilo kritično, bi zapisali, da 'niha', a ni.

Na prvem mestu je uporabnost
Za konec še komentar k nosilni fotografiji, ki nikakor ni zaigrana, ampak rezultat resničnih potreb. Tisti dan, preden smo testni skuter vračali v KMC, sem moral prijatelju, ki me je kasneje pobral v Ljubljani, dostaviti dva nahrbtnika, hladilno skrinjo in 10-litrski sodček za vodo. Lahko si mislite, da z R1 vsega tega zagotovo ne bi moral peljati.

Tekst in foto: Matevž Hribar

Osnovni podatki
Prodaja: Delta Team d.o.o.
Cena osnovnega modela: 3.199 €
Cena testnega modela: 3.473 €
Tehnični podatki
Motor: enovaljni, štiritaktni, tekočinsko hlajeni, 155 cm3, vbrizg goriva
Moč: 11,6 kW (15,8 KM) pri 7.500/min
Navor: 14,8 Nm pri 7.500/min
Prenos moči: samodejna sklopka, brezstopenjski variomat
Okvir: jeklen cevni
Zavore: spredaj kolut Ø 267 mm, zadaj boben Ø 150 mm
Vzmetenje: spredaj teleskopske vilice, 100 mm giba, zadaj nihajne vilice, enojni blažilnik, 92 mm giba
Gume: 100/80-16, 120/80-16
Višina: 785 mm
Posoda za gorivo: 8 l
Medosna razdalja: 1.385 mm
Teža: 142 kg
Hvalimo in grajamo
vozne lastnosti (tudi na slabših cestah in makadamu)
živahen motor
splošna uporabnost
poraba goriva
vetrna zaščita
majhen predal pred voznikom
majhen predal pod sedežem (ne ‘požre’ čelade)
slabotne zavore
manj tog okvir (ni sredinskega grebena)
motor se lahko ugasne le s ključem