Test: Yamaha YFM 250 SE W

Štirikolesniki so zabavni in odlična pogruntavščina za vse, ki radi aktivno preživljajo prosti čas stran od mestnih naselij. Eden ključnih elementov za veselje za krmilom pa je izbira ustreznega vozila – tale Yamaha, recimo, je namenjena rekreativcem in začetnikom.

3. 7. 2009

Naj vas ne zavede to, da jo poganja zračno hlajeni 250-kubični enovaljnik, saj gre za preverjen in izredno vzdržljiv agregat, s petstopenjskim menjalnikom, ki je tako nezahteven za vzdrževanje, da vam ne bo kratil časa ali povzročal sivih las z visokimi računi pri serviserju. Moči sicer nima toliko, da bi s tem osupnil voznika, a za plezanje v še tako strme klance je je povsem dovolj.

Filozofija pri tem kvadu je namreč preprosta: veliko zabave in malo skrbi za zmerno ceno. Zato je idealna za vse začetnike in tiste, ki nimajo resnejših dirkaških ambicij. Večji Yamahin model, ki je opremljen s 450-kubičnim motorjem, je že prava specialka za kros, ki pa ne odpušča napak neizkušenih voznikov.

Kljub temu YFM ponudi veliko. Videti je odlično, saj so vzdržljivi in nezlomljivi plastični deli narejeni po vzoru večjih dirkalnikov, narejen pa je tudi iz kakovostnih komponent, tako da je zasnova robustna in pripravljena za pravo terensko rabo.

Najbolje se znajde na makadamskih cestah in 'speglanih' kolovozih, kjer nas je navduševal s svojimi sposobnostmi drsenja skozi ovinke. Ne ustraši se tudi motokros steze, saj je vzmetenje dovolj dobro za premagovanje skokov in grbin.

Voznikom višje rasti, recimo nad 180 centimetri višine, bo malce preglavic povzročala utesnjenost, saj je kvad majhen (premore le 1.110 mm medosja), kar pa je mogoče omiliti z aktivnejšim premikanjem telesa med vožnjo in s sprotnim prilagajanjem težišča. Naravnost idealen pa je za mladino in osebe nižje rasti, za ženske in celo za otroke.

Zaradi oddaljenosti 265 milimetrov od tal pa gre brez večjih težav tudi čez manjše podrte hlode in skale.

Izpostaviti moramo še absolutno odlične zavore (spredaj in zadaj koluti), ki so enake kot na večjih športnih modelih. Zavorna moč je osupljiva in daje dober občutek na ročici zavore.

Na testu smo imeli Raptorja, ki je homologiran za uporabo v cestnem prometu, kar je za naše razmere, ko je včasih dovolj, da se odpelješ nekaj kilometrov po asfaltu do prvega makadama ali kolovoza, idealna kombinacija. Poleg osnovne homologirane izvedbe, za katero je treba odšteti 5.600 evrov, je na voljo tudi omejena serija s 3D-okrasnimi nalepkami za nekaj dodatnega prestiža.

Tehnični podatki

Cena testnega vozila: 5.700 EUR (nehomologirana izvedba 4.400 EUR)

Motor: enovaljni, štiritaktni, 249 cm? , zračno hlajeni, uplinjač Mikuni BSR 29 mm.

Največja moč: n. p.

Največji navor: n. p.

Prenos moči: 5-stopenjski menjalnik, verižni prenos na zadnjo os.

Okvir: jeklen cevni.

Zavore: spredaj dva koluta, zadaj enojni kolut.

Vzmetenje: spredaj 2x enojna blažilnika z dvojnimi A-vodili, zadaj nihajna roka 1x enojni blažilnik.

Gume: spredaj 20 x 7-10, zadaj 19 x 10-9.

Višina sedeža od tal: 730 mm.

Posoda za gorivo: 9 l.

Medosna razdalja: 1.110 mm.

Teža: 142 kg.

Zastopnik: Delta Team, Cesta krških žrtev 135a, Krško, 07/492 14 44, www.delta-team.com.

Hvalimo in grajamo

+ nezahtevnost za uporabo

+ uporabnost tako na terenu kot na cesti

+ zmogljivosti vzmetenja

+ kakovostna gradnja in vzdržljive plastike

+ videz

+ odlične zavore

- za kolovozne poti z visokim grebenom nekoliko preozki koloteki

Peter Kavčič, foto: Boštjan Svetličič