Test: Beta Alp 200 – motor za nabiralce gob in raziskovalce neobljudenih poti

Motor, ki poganja tega križanca med trialom in endurom, je namreč preizkušen, zračno hlajen štiritaktnik in bi ga verjetno lahko brez težav uporabil tudi v kakšnem moto kultivatorju. Robustna zasnova in nizki vrtljaji ga delajo praktično neuničljivega s stroški vzdrževanja, ki niso niti omembe vredni. Zavore niso super zmogljive, a tudi ne rabijo biti, saj je najvišja hitrost, ki jo Beta Alp 200 doseže,  120 km/h. To je ravno še dovolj, da se lahko pripelješ v umirjenem tempu do cilja po zavitih podeželskih cestah ali pa se z njo motoviliš po mestu še bolje kot s kakšnim maksi skuterjem. Kolesa so namreč velika – terenska z gumami za trial in se dobro znajdejo tako na asfaltu kot na makdamu in skalah. Ne boste pa z njimi polagali ovinkov kot na supermoto motorju, to žal ne gre. Sedež je bolj za silo, saj vsaj polovico časa stojiš, kar je osnovna drža na terenu. Sicer pa je to odličen motocikel za učenje, zelo primeren je tudi za ženske, saj je sedež zelo nizek zaradi trial osnove, na kateri je narejen. Lahko pa ga celo snamete in imate šolski trial motocikel za začetnike.

Alternativa skuterjem za po mestu in za avtodomarje

Osebno mi je zelo zanimiv motorček za vse, ki se radi podajo na kratko rajžo po različnih podlagah in terenih, vidim ga tudi kot izjemno dobro alternativo vsem avtodomarjem, ki s seboj jemljejo skuterje ali motorje. Ker ni previsok, gre v prtljažnik (v višino meri 1.150 mm), lahko pa ga pelješ tudi zadaj na nosilcu, saj skupna masa znaša komaj 108 kilogramov. Tole je idealno prevozno sredstvo, ki na krajše razdalje prepelje tudi dva, predvsem pa nudi obilo zabave tudi na terenu ali slabo vzdrževanih poteh in makadamih. Z Beto Alp 200 boste z minimalnim znanjem terenske vožnje prišli do najbolj odročnega kotička skrite plaže. Vsak skuter bi se prej že zataknil na skalah zaradi prenizke oddaljenosti od tal, Alp 200 pa je narejena prav za to, saj meri od tal do dna motorja 298 mm.

Na terenu je z Beto Alp 200 vsaka ovira premagljiva

Včasih je težko preliti na papir tisto, kar doživiš, če so doživetja tako intenzivna, a vseeno je prav, da to vsaj približno poskusim. Vsaj meni je Istra z eno preprosto besedo – čarobna! Veliko naših motokrosistov, endurašev in trialistov ob koncih tedna tam trenira, ko je pri nas temperatura pod ničlo. A vseeno je najlepši čas za moto treking, torej za pohajkovanje z motorjem po cestah, poteh in stezicah, od konca februarja do konca junija. Julij in avgust sta načeloma prevroča za malo bolj zahtevne podvige, če pa se že odpravite v tem času z motorjem na teren, je dobro s seboj vzeti lahko in zračno opremo ter predvsem meh z vodo.

Zunaj glavne turistične sezone se boste tudi ognili gneči na obali, vožnja tik ob morju pa je nepozabno doživetje. Zato sem tudi sam za izlet izbral zgodnjo pomlad, ko so se ob poti cvetovi breskve in mandeljna šele dobro odprli in lepo poživili vasi, skozi katere naju je vodila pot. Poti pa je v Istri nešteto. Sicer GPS ni nujen, ampak je vsekakor dobrodošel pripomoček, ki predvsem pomaga pri popravljanju smeri vožnje, ko se pelješ od enega do drugega postanka. Sam sem uporabljal Garmin e-trex 20, ki je odličen za gorske kolesarje in pohodnike ter seveda za moto avanturiste.

Po lepih asfaltnih ovinkih sva le streljaj od vasi našla pot, ki naju je skozi gosto makijo, predvsem pa skozi labirint trnja in ostrih skal pripeljala do stare ruševine, nato pa sva nadaljevala pot ob reki Mirni nazaj v notranjost in nato sredi ob obali uživala v razgledu na kajtarje, ki so uživali v močnem vetru. Vožnja v Istri je nekaj posebnega, rdeča zemlja zagotavlja neverjeten oprijem, predvsem pa za seboj puščaš rdeč prah, ki ob suhi rumeni travi ob poti riše fantastično kuliso, kot da dirkaš na afriškem safari reliju. Srečala sva čredo ovac in prijazno upočasnila, da so se backi varno stisnili k svojim mamam, nikar pa se ne čudite, če vam bo na takšni avanturi pot prekrižal kakšen osel. Pa ne na dveh nogah, čisto pravi, s špičastimi ušesi. No, ampak on se vseeno ne bo umaknil, zato le počasi, da ne bo karambola.

Utrujena, prašna, zadovoljna

Zadovoljstvo na že nekoliko utrujenih obrazih je odražalo dober dan, ki je bil za nama. Na motorju sva bila osem ur, pokurila poln tank in prevozila manj kot 100 kilometrov. Pa da ne boste mislili, da nisva bila utrujena, nenazadnje je šlo za treking, ne lagodno vožnjo po asfaltni cesti. Toplo priporočam! Super rekreacija, ki jo lahko počnete praktično kjerkoli in ne glede na letne čase. Za manj kot deset evrov sva vozila ves dan.

Peter Kavčič
foto: Peter Kavčič, Uroš Jakopič