Triumph je kot pravi angleški čaj, poln arome, močnega značaja in prežet s tradicijo. Ni všeč vsakomur, ampak vedite, da tudi ni za vsakogar. Kdor ob motociklu te znamke ostane ravnodušen, na njem nima kaj iskati.
Triumph pomeni tudi dirke, pa ne tiste za MotoGP, kjer kraljuje Rossi, ampak tiste prave v starem slogu, ko se je dirkalo še po cestah. No, verjetno ste že slišali za najbolj noro med njimi, za Tourist Trophy na otoku Man? Tam, na zaviti cesti skozi vasice in okoli zelenih travnatih gričev, si je namreč Triumph ustvaril svoj sloves.
Angleži so se k sreči dobro postavili na noge po uničujočem požaru, ki je tam divjal pred približno dvema letoma in pol. Imajo pošastnega Rocket III, ki z masivnim 2294-kubičnim motorjem od 0 do 100 km/h premaga Yamaho R1 in seveda kultnega Speed Triplea, ki ima med slečenimi motocikli sloves žive legende. Prav zaradi velikega uspeha slednjega se je dobro prijel tudi manjši brat Speed Four, ki ga ne poganja trivaljnik (to je sicer Triumphova posebnost in tradicija), ampak vrstni, 600-kubični štirivaljnik.
Lahko rečemo, da je ta motocikel, sicer prav tako zelo posebnega videza, nekakšen ’mini’ Speed Triple, ki ga lahko vozi tudi manj izkušen motorist ali motoristka. V primerjavi s starim Tripleom sta si namreč zelo podobna, šele pogled na cevni okvir pri njem razkrije pravo razliko. Speed Four ima torej tog in močan aluminijast okvir box zasnove, ki že daje slutiti, kaj celoten motocikel zmore.
To ni nekakšna poceni kopija velikega brata, ampak čisto pravi našpičeni dirkalnik, ki so mu sneli plastičen oklep. Že ob prvem stiku z njim, ko smo poprijeli za dirkaško M-krmilo in se je telo nagnilo naprej v dirkalni položaj, nam je postalo jasno, da bomo imeli opravka s športnikom. Komolci in kolena so se v športno sklonjeni drži tesno dotikali drug drugega.
Motor se na dodajanje plina odzove takoj, brez oklevanja in čakanja, da mine nekakšna luknja v krivulji naraščanja moči. Z odličnim športnim zvokom nas je presenetil zaradi obilice navora že v nizkem območju vrtljajev, a pravo veselje se zares začne šele nad 5.000 vrtljaji, ko Speed Four potegne še močneje.
Zaradi kratke medosne razdalje in športnega okvirja je odličen stroj za športno vijuganje po ovinkastih cestah. Že res, da kot pravi nudist sodi tudi v mesto, a tam zaradi prometa žal ni moč izkoristiti vsega, kar mala zverina zmore. Bilo bi narobe in škoda, če se z njim ne bi vsaj enkrat tedensko popeljali skozi najbolj priljubljene ovinke. Tam si lahko dasta duška tako motocikel kot voznik.
Med vožnjo nas je presenetila stabilnost motocikla in natančna vodljivost, ki jo omogoča, hkrati pa ostaja lahkoten v rokah, kot se za ’šeststotaka’ spodobi.
Zavore so športno zmogljive in na cesti niso niti enkrat upešale, vzmetenje pa si prav tako zasluži pohvalo, saj dobro dopolnjuje celostno podobo kompaktnega motocikla.
Najbolj razveseljivo dejstvo pa je, da se je slovenski zastopnik dogovoril za promocijsko ceno, ki znaša vsega 1.740.000 SIT. To je zelo dobra ponudba za Triumpha, ki sicer sodi med proizvajalce višjega cenovnega razreda.
Po testu tega Triumpha se nam tako poraja misel, kaj šele ponuja novi Speed Triple. Če je že ta prava petarda, bo oni pravi dinamit! Koliko adrenalina prenese papir, boste lahko prebrali zelo kmalu.
Peter Kavčič, foto: Aleš Pavletič