Triumph Thruxton 900

25. 5. 2009 | Peter Kavčič
Deli

Cafe racer . . V Londonu je legendarni 'kafič' z imenom Ace Caffe. To je sveti kraj za prave motoriste, ­ tu so nastajale zgodbe, junaki. In del te ­zgodovine je tudi Triumph Thruxton.

To ni motocikel za vsakogar! Da ga imaš, ga moraš najprej občudovati, spoštovati, hrepeneti po njem, uživati v vsakem drobnem detajlu, ki se ga spomnite s kakšnih starih BMW-jev, Guzzijev, NSU-jev, skratka z motociklov iz petdesetih in šestdesetih let, ko svetu še ni zavladala japonska tehnika.

Thruxton je bil zame pravo malo presenečenje. Ko smo se pred testom pogovarjali o tem, kdo ga bo preizkusil in spisal, je bil moj argument jasen, 'fanovski': sem najstarejši, 'foter', in to je nekaj redkega na dveh kolesih, česar še nisem poskusil, to vozim jaz, vam pa prepustim kaj bolj športnega.

Doslej je bil še najbližje temu novemu oldtajmerju Ducatijev GT1000, ki me je pred leti navdušil, in priznam, zelo sem si želel videti, kaj so naredili Angleži.

Triumph zadnja leta pobira lovorike kot za stavo. Pravzaprav je edina znamka v tem trenutku, ki nima finančnih težav in ki doživlja največjo rast tržnih deležev v kategorijah športnih 600-kubičnih motociklov, 1.000- in 600-kubičnih roadsterjev ter potovalnih endurov. Zakaj? Imajo značaj, jajca, da naredijo tisto, česar si drugi morda ne upajo.

Zadaj za tem stoji preprosta odločitev: 'to je moja pot' in točno to je bistvo tudi pri Thruxtonu.

Ko pod ritjo zaropota 865-kubični zračno hlajeni vrstni dvovaljnik, se skozi par kromiranih izpušnih topov oglasi prijeten zvok in nič ni nadležnih tresljajev. Motor je presenetljivo uglajen. Sprva sem to pripisoval uplinjačema, a natančnejši pogled me je prijetno presenetil.

Thruxton ima namreč vbrizg goriva, a so ga tako spretno zakamuflirali v ohišje uplinjačev iz obdobja 60. let, da le podrobnejša poglobitev v drobovje razkrije to zanimivost motocikla. Gledam spoje, tam, kjer pri marsikateri stari evropski 'mašini' rado zasolzi malo olja, pa nič. Vse 'štima'! Odlitki, zvari, celo detajli, kot so hladilne reže na motorju, so lep, zgleden izdelek.

In tudi ko se odpeljem, zadeva povsem spodobno deluje. Menjalnik lepo teče, sklopka lepo prime in o čudnih mehanskih zvokih iz drobovja ni nobenega sluha. To je pravzaprav zelo civiliziran oldtajmer, ki ga ni načel zob časa.

Moči je v motorju ravno dovolj (70 'konjev'), da je vse skupaj varno in uporabno. Ne nazadnje zavore niso ravno namenjene dirkaški rabi, česar pa od enojnega koluta spredaj in 205 kilogramov suhe mase pravega železja niti ne moreš pričakovati. Če je treba, sune tudi tja, blizu 180 km/h, a najlepše se pelje med 80 in 120 km/h, kjer se da lepo poigravati z navorom in kjer zračni upor še ni moteč.

Vetrne zaščite Thruxton nima; ko te zamika nekoliko hitrejši tempo vožnje, ne gre drugače, kot da se skloniš povsem za veliko okroglo luč. Za čisto desetko starega sloga pa nogi zatakneš še za sopotnikove stopalke in aerodinamika je popolna!

V dolgih ovinkih in na dolgih ravninah dolgo ostaja miren, vsakršnemu pretiravanju pa se začne upirati z rahlim poplesavanjem krmila, le toliko, da opozori, da ne sediš na superšportni specialki z aluminijastim box okvirjem in s skoraj 200 'konji' pod ritjo.

Vse to, kar zmore, je za vsakodnevno uporabo in za podeželske ceste več kot dovolj.

Recimo, da je položaj telesa nekoliko bolj športen (predvsem zaradi naprej pomaknjenega navzdol zakrivljenega krmila) in da zato kakšen postanek več pride še kako prav, a me to ne moti. Vsakič, ko sem ustavil, sem odkril kakšen lep detajl, ki ga danes zaradi pehanja za čim večjim zaslužkom ne najdeš več na motociklu.

Nima cenenih plastičnih drobnarij ali podobne kitajske krame, vse, kar je na njem, je pristno. Od ključavnice na levi strani, ki je zoprna, nepraktična, a hkrati tako zelo drugačna, da jo vzljubiš, do kroma, ogledal na krmilu in kromanih platišč.

Angleški lepotec je na voljo v rdeči barvi z belo črto in črni z zlato črto. Za popolno zlitje z motociklom pa pri Triumphu ponujajo tudi bogato izbiro dodatne motoristične opreme.

Triump Thruxton 900

Cena testnega vozila: 8.990 EUR

Motor: dvovaljni, štiritaktni, 865 cm? , zračno hlajeni.

Največja moč: 51 kW (70 KM) pri 7.400/min, 70 Nm pri 5.800/min, elektronski vbrizg goriva.

Prenos moči: 5-stopenjski menjalnik, veriga.

Okvir: jeklen cevni.

Zavore: spredaj 1x kolut premera 320 mm, zadaj 1x 265 mm.

Vzmetenje: spredaj klasične teleskopske vilice fi 41, 120 mm giba, zadaj dvojni blažilnik, nastavitev prednapetosti, 106 mm giba.

Gume:100/90 R18, zadaj 130/80 R17

Višina sedeža od tal: 790 mm.

Medosna razdalja: 1.490 mm.

Posoda za gorivo: 16 l.

Masa (suha): 205 kg.

Kontakt: Španik, d. o. o., Noršinska ul. 8, Murska Sobota, 02/534 84 96, www.spanik.si.

Hvalimo in grajamo

+ je živa legenda

+ narekuje umirjeno vožnjo

+ nase lepi (zavistne, občudujoče, začudene) poglede

+ izdelava in detajli

- nedostopna ključavnica

- pretih motor za tak značaj

- nastavitev ogledal

Peter Kavčič, foto: Saša Kapetanovič