Britancem gre s Triumphom dobro, saj so v moto industriji redki, ki beležijo rast v teh ne najbolj rožnatih časih. Recept za njihov uspeh je preprost: narediš dober motocikel in ga za pameten denar postaviš v trgovino. Tudi če je samo 'nabildan' čoper.
Natanko to se namreč dogaja s Triumphom; če se ozremo na vse teste, ki smo jih opravili na britanskih motociklih zadnje generacije, ugotovimo, da so vsi dobili zelo dobre ocene.
Po športnih Street Triplih, Speed Triplih, Daytonah in Tigrih smo tokrat preizkusili nekaj povsem drugačnega. Motocikel, poln kroma, železa, na debelih gumah, ki natočen z gorivom tehta skoraj 340 kilogramov! Ne sliši se zabavno, ne? !
No, to je bil eden od razlogov, da so se mu pri reviji mladci, željni športnih adrenalinskih užitkov, odpovedali in z veseljem prepustili težko zverino v roke 'fotru', ki se je že malo naveličal drgnjenja s kolenom po cestah.
Hja, z nekaj predsodki (predvsem zaradi slabih izkušenj z nekaterimi podobnimi motocikli onstran velike luže) sem se res spravil nanj in za čuda ugotovil, da Thunderbird sploh ni tako slab.
Pravzaprav mi je iz kilometra v kilometer bolj ugajal zvok velikega vrstnega dvovaljnika s 1.600 kubičnimi centimetri prostornine, ki je ob vsakem dodajanju plina mehko, a z globokim basom zapel iz para dolgih, tja mimo zadnjega kolesa potegnjenih kromiranih topov.
Tudi položaj za krmilom z naprej stegnjenimi rokami in nogami, kot bi se usedel v domač kavč, me ni več motil, ampak mi je postal všeč. Nerad priznam, ampak sedenje na Thunderbirdu zagotovo dvigne samozavest.
Sedež je udoben in primeren za daljše potovanje, medtem ko zadnja oblazinjena pručka ni primerna za kaj več kot izlet po Sloveniji. Tam je bolj za vzorec, kar pa motociklu dodatno daje mačističen vtis. Kar je v bistvu dobro (pa oprostite, drage gospe).
Všeč mi je bilo tudi, kako so se potrudili pri izdelavi. Kromirani kosi so res pravi, in ne cenena kitajska plastika, spoji lepo enakomerni, zvari dovolj natančni, okrogli merilniki nameščeni na veliki posodi za gorivo (torej tam, kjer po definiciji takega motocikla morajo biti), prenos moči iz motorja pa je speljan na zadnje kolo prek širokega zobatega jermena.
Okrogla luč in široko krmilo pa sta lepo zaokrožila celoto tega mišičnjaka; torej po videzu dovolj dobra kopija izvirnika, a z majčkeno britansko posebnostjo. Namesto dveh valjev je pod voznikom od strani lepo viden le en valj, saj gre za Triumphov lastni dvovaljni motor z valjema, nameščenima vzporedno drug ob drugem.
To mu ob številnih japonskih kopijah originalnih Harleyjev štejemo v plus, saj je pravi custom, toda tudi drugačen.
In tale Thiunderbird je zares motocikel za motorista, ki želi nekaj drugačnega.
Motor navdušuje, povleče zvezno iz nizkih vrtljajev in se pusti vrteti tudi 5.000 vrtljajev, ko kazalec na merilniku hitrosti pripleza do številke 180. A pri tej hitrosti se z njim ni mogoče daleč peljati. Vsaj ne v takem položaju sedenja, kot je mišljen zanj.
Za široko razprtim krmilom se namreč sedi udobno, a le do hitrosti 120 km/h, nato pa postane upor zraka v telo prevelik in za doseganje večjih hitrosti je treba nujno premakniti noge na zadnji stopalki in glavo skloniti povsem blizu posode za gorivo.
Seveda pa že podatek o moči in navoru razkriva, kje je bistvo tega mišičnjaka. Največjo moč 86 'konjev' namreč doseže pri 4.850 vrtljajih, medtem ko je 146 Nm navora skritih pri vsega 2.750 vrtljajih. To pa je že skoraj toliko kot v kakšnem manjšem osebnem avtomobilu. A le za orientacijo. Potovalni enduro motocikel s 1.200 kubičnimi centimetri je že z navorom okrog 100 Nm pravi car, kaj šele z dodatnimi 46 Nm? !
Na cesti je to videti tako, da se večinoma voziš v šesti ali peti prestavi, prvo pa uporabiš le za speljevanje. Tudi zvok motorja je daleč najlepši, ko ga v prestavi ali dveh previsoko s polnim plinom nahraniš z bencinom.
Mimogrede, dvovaljnik niti ni pretirano požrešen, saj je poraba ob zmerni vožnji znašala med petimi in šestimi litri, med tiščanjem po avtocesti pa je za liter in pol narasla. Z 22-litrsko posodo za gorivo je ustavljanje na bencinskih črpalkah dokaj redko. Z britancem lahko varno prepeljete vsaj 350 kilometrov, preden zasveti lučka za rezervo.
Morda bi kdo mislil, da je zaradi čoperskega značaja vožnja s Thunderbirdom lena, a v resnici ni tako. Njegove mase se ne občuti tako močno, da bi ovirala pri zmerno hitri vožnji, veliko zaslug za agilnost (kolikor je pač lahko pričakujemo od 350-kilogramskega motocikla) pa lahko pripišem tudi dobrim zavoram.
Predvsem veliki prednji par zavornih kolutov dobro služi svojemu namenu. Tako na koncu najdeš omejitve na ovinkih, kjer sta nagibanje in posledično hitrost omejena z nizko postavitvijo voznikovih stopalk, ki pač podrgnejo po asfaltu.
Ob odlično delujočem dvovaljniku, frajerskem videzu, zvoku, ki te očara ob prvem dodajanju plina, dobrih zavorah, predvsem pa ob presenetljivo dobrih voznih lastnostih za tak motocikel je bilo težko najti slabosti.
A če sem že pikolovski, bi si želel le bolj odprt izpuh (kar sicer ponujajo v katalogu dodatne opreme) in boljše zadnje vzmetenje – med vožnjo čez grbine ali udarne jame na cesti bi mehkeje ublažilo neravnine.
Tehnični podatki
Cena testnega vozila: 14.690 EUR
Motor: vrstni, 2-valjni, 4-taktni, tekočinsko hlajeni motor, 1.597 cm3 dvojna odmična gred v glavi, 4 ventili na valj.
Največja moč: 63 kW (86 KM) pri 4.850/min.
Največji navor: 146 Nm pri 2.750/min.
Prenos moči: večlamelna sklopka v oljni kopeli, 6-stopenjski menjalnik, zobati jermen.
Okvir: jeklen cevni.
Zavore: ABS, spredaj dva plavajoča koluta ? 310 mm, 4-batne zavorne čeljusti, zadaj enojna kolutna zavora ? 310, dvobatna zavorna čeljust.
Vzmetenje: spredaj obrnjene nastavljive teleskopske vilice, ? 47 mm, zadaj par blažilnikov.
Gume: spredaj 120/70 ZR 19, zadaj 200/50 ZR 17.
Višina sedeža od tal: 700 mm.
Posoda za gorivo: 22 l
Medosna razdalja: 1.615 mm.
Teža motocikla pripravljenega za vožnjo: 339 kg.
Zastopnik: Španik, d. o. o., Noršinska ul. 8, Murska Sobota, tel: 02 534 84 96, www.spanik.si
Hvalimo in grajamo
+ videz
+ zvok
+ odličen motor
+ vozne lastnosti
- zadnje vzmetenje
- sedež za sopotnico bi bil lahko udobnejši
Peter Kavčič, foto:? Matevž Hribar