Spopad dveh legend je bil težko pričakovan, saj toliko primerjav in komentarjev, kateri je boljši, kateri slabši, že dolgo nismo zasledili na forumih ali v gostilniških pogovorih med motoristi.
Za oba lahko rečemo, da sta všečna in ujameta pogled. Premoreta tudi prepotrebno karizmo, ki je v motorističnih krogih zelo cenjena lastnost motocikla. BMW oblikovalsko izstopa iz povprečja, nekaterim je pregrešno lep, drugim neznansko grd, vsekakor pa očitno samosvoj in drugačen. Za Yamaho z najbolj legendarnim imenom so značilne bolj umirjene, mehke linije oblikovanja, spredaj pa namesto asimetričnih žarometov za razsvetljavo skrbi par poševnookih luči. Če imate raje tradicionalni videz, kot ga imajo veliki enduro motocikli iz devetdesetih, recimo Honda Africa Twin ali Cagiva Elefant in seveda stara Super Ténéré, je Yamaha zadetek v polno.
Da je prenos moči na zadnje kolo prek kardana v tem segmentu zakon, je BMW trdil že od samega začetka. In glej ga zlomka, nova Supertenerejka ima zdaj tudi kardan, a v nasprotju z bavarcem klasično dvojno nihajko, in ne enoroke, kot jo ima GS. Veriga se je poslovila iz povsem praktičnih razlogov, saj je vzdrževanja bistveno manj, privarčuje se tako pri denarju (ni menjave verige in verižnikov ter mazanja) kot pri packariji ob vzdrževanju. Tako pri Yamahi kot BMW-ju nismo opazili pomanjkljivosti pri kardanskem prenosu in lahko pohvalimo dobro delo inženirjev, saj se moč lepo prenaša na kolo, ni tresenja, še manj nadležnega kovinskega rožljanja.
Sistem proti zdrsu zadnjega kolesa je zdaj obvezni del dobrega modernega potovalnika in tu ne razočarata ne Yamaha ne BMW. Moramo pa priznati, da nam je bil Yamahin bolj všeč, saj deluje mehkeje, bolj zvezno, medtem ko pri smo pri BMW-ju čutili bolj grobo prekinjanje vžiga. Slednji ima sicer veliko prednost: možnost popolnega izklopa tega sistema, kar je v veliko pomoč pri vzpenjanju na kolovoznih poteh. Bolj avanturistično razpoloženi boste cenili to lastnost. Pri Yamahi popoln izklop ni mogoč, so pa možne nastavitve različnih stopenj delovanja, tako da se tudi z Yamaho pride zelo daleč po slabo utrjenih poteh, ko ni več dobrega oprijema.
Med vožnjo bosta oba motocikla navduševala z izjemno dodelanim položajem za krmilom. Voznik in sopotnica bosta sedela odlično, položaj je neutrujajoč, sedeža pa v obeh primerih dovolj udobna za celodnevno vožnjo. Pri obeh je krmilo široko in po terensko razprto ter omogoča izjemno dober nadzor nad usmerjanjem prednjega kolesa. Pri razporeditvi stikal na krmilu so imeli Nemci boljšo roko, saj je upravljanje stikal in gumbov lažje, hitrejše in preprostejše. Enako velja za iskanje podatkov na merilnikih. K informativnosti obeh sicer nismo imeli pripomb, zmotilo je le, da Yamaha nima gumba za sprehajanje skozi informativni zaslon na krmilu, ampak ga ima na ohišju merilnikov, kar ji štejemo v minus pri ergonomiji in uporabnosti.
Z vetrno zaščito ni večjih križev, pri nobenem sicer nista najboljši v razredu velikih potovalnih endur, tu z naskokom vodi Hondin Varadero. A vseeno, vožnja je spodobno mirna brez boja z vetrnim pišem tudi pri 200 km/h. Oba vetrobrana sta nastavljiva ročno, pri nastavljanju idealnega položaja pa je z BMW-jem manj dela.
Motorno sta si motocikla zelo različna, skupni so jima le prostornina in število valjev ter neposredni vbrizg goriva. BMW prisega na bokserja, Yamaha na vzporedno nameščena valja. Vsi, ki ste vajeni vsega razen bokserskega motorja, boste rahlo zibanje motocikla v desno ob dodajanju plina morda čutili kot moteče, a le do prvih prevoženih kilometrov. BMW-jev motor je namreč izredno učinkovit in uporaben že od najnižjih vrtljajev. Take prožnosti v tej kategoriji ne premore nihče. Dokaz, da papir prenese vse, je podatek o največji moči motorja. Celo koncept glave motorja je podoben – štirje ventili na valj in po dve odmični gredi! Po tehničnih podatkih sodeč imata oba zglednih 110 'konjev', razlika je le v navoru. BMW premore 120 Nm navora in vleče izjemno zvezno in dopušča največ lenarjenja s sicer dobro delujočim menjalnikom.
Ta motor je referenca v razredu velikih endur, saj mu po prožnosti in uporabnosti še nihče ni prišel povsem blizu. Yamaha ima nekoliko manjši navor, 114 Nm. Smešno, tako moč kot navor sta pri obeh največja okoli 7.200 vrtljajev (moč) in 6.000 vrtljajev (navor) a v praksi deluje Yamaha šibkejša od BMW-ja. To se pokaže tudi pri porabi goriva. Ob zmerni vožnji ju 'žeja' podobna, popijeta med petimi in šestimi litri na 100 prevoženih kilometrov, ob priganjanju pa Yamahnina poraba naraste na sedem litrov, BMW-jeva pa le za dva ali največ tri decilitre. Oba torej premoreta toliko elektronike, da se lahko dobro prilagodita voznim razmeram – če vas ujame dež, se lahko z obema vozite varno do cilja. Konkurenca mora to na svojih modelih še postoriti in tako Yamaha kot BMW sta trenutno vodilna na področju motorne tehnike.
Menimo, da pri pospeševanju Yamaho ovira predvsem velika masa. Motocikel s polno posodo za gorivo namreč tehta kar 267 kilogramov, medtem ko je BMW tu v veliki prednosti, saj njegova masa s polno posodo za gorivo znaša le 246 kilogramov! BMW ima sicer 20-litrsko, Yamaha pa 23-litrsko posodo za gorivo, kar jima s polno posodo omogoča podobno in zelo dobro avtonomijo na potovanjih.
Z maso je povezan tudi zavorni učinek. Na Supertenerejki dajejo zavore odličen občutek in premorejo učinkovit ABS, a za konkretnejše ustavljanje je treba precej močno stisniti zavorno ročico, precej bolj kot pri GS-u. K delovanju GS-ovih zavor nimamo pripomb.
Vozne lastnosti so malenkost boljše pri BMW-ju, saj je lahkotnejši in mirnejši med prelaganjem iz ovinka v ovinek. Izjemno navdušujoča pa je tudi njegova smerna stabilnost. Iz zastavljene linije ga ne premakne prav nič in sledi smeri kot vlak na tirih. Yamaha je nekoliko mehkejša in zanesljiva ter mirna v vožnji, a ravni GS-a ne dosega. Veliko vprašanje je bilo, ali lahko Yamaha vrže s prestola prav BMW, ki že leta zaporedoma niza zmage na področju voznosti na primerjalnih testih. Odgovor je torej jasen: BMW ostaja trdno na prestolu!
A to, kar smo pravkar zapisali, drži le za asfaltno podlago. Japonski konkurent ima namreč močnejše adute, takoj ko asfalt pod kolesi zamenja makadam ali zemlja. Na takšni podlagi vzmetenje na XT1200Z Super Ténéré deluje odlično in prekaša BMW.
Če je vaše glavno vprašanje, ali GS ostaja na vrhu, vam lahko damo pošten in jasen odgovor: da! Yamaha ga ne prekaša, ko gledamo strogo na naše ocene s testa. Dejstvo pa je, da vsem,
ki jih zanimajo potovalni enduro motocikli, GS ni všeč iz tega ali onega razloga. Tudi okusi so različni. Yamaha je odličen nov motocikel na trgu, in če vas mika, z njo ne boste zgrešili. Je dobrodošla in svojega denarja vredna izbira za avanturite na dveh kolesih.
Iz oči v oči: Matevž Hribar
Ko enkrat na papir zapišemo cene primerljivo opremljenih motociklov, se Yamaha sploh ne zdi več tako draga, a moramo vedeti, da konkurira znamki, ki je od vedno veljala za dražjo, vsaj v primerjavi z Japonci. Tenerejka ima lepše delujoč sistem proti zdrsu in je kljub veliki teži malenkost boljša na lažjem terenu, čeprav BMW ne zaostaja veliko – pravzaprav je odločitev za enega ali drugega bolj stvar priseganja na klasično ali BMW-jevo vzmetenje. Na cesti je nemec prepričljivejši, in to predvsem zaradi odličnega motorja, malo pa tudi zaradi bolj stabilne lege.
Tehnični podatki:
BMW R 1200 GS
Cena osnovnega modela: 13.600 EUR
Cena testnega vozila: 16.304 EUR
Motor: dvovaljni bokser, štiritaktni, zračno-oljno hlajeni, 1.170 cm3, dve odmični gredi in 4 ventili na valj, elektronski vbrizg goriva.
Največja moč: 81 kW (110 KM) pri 7.750/min.
Največji navor: 120 Nm pri 6.000/min.
Prenos moči: 6-stopenjski menjalnik, kardan.
Okvir: nosilnost motorja in menjalnika, pomožni jeklen cevni okvir.
Zavore: spredaj dva koluta 305 mm, štiribatne zavorne čeljusti, zadaj kolut 265 mm, dvobatna zavorna čeljust, izklopljiv integralni ABS.
Vzmetenje: spredaj Telelever, teleskopi 41 mm, 190 mm giba, zadaj Palalever, 200 mm giba, elektronsko nastavljivo vzmetenje ESA III.
Gume: 110/80-19, 150/70-17.
Višina sedeža od tal: 850/870 mm (nižja različica 820 mm, spuščeno podvozje 790 mm)
Posoda za gorivo: 20 l.
Medosna razdalja: 1.507 mm.
Teža (suha): 203 kg (229 kg s tekočinami)
Zastopnik: BMW Motorrad Slovenija, www.bmw-motorrad.si
HVALIMO
udobje za oba
stabilnost
motor
menjalnik
bogata oprema
poraba goriva
elektronsko nastavljivo vzmetenje
GRAJAMO
grobo delovanje protizdrsnega sistema
ni za divjanje po terenu
ozke stopalke
visoka cena za dodatno opremo
Yamaha XT1200Z Super Ténéré (First edition)
Cena testnega vozila: 15.490 EUR
Motor: dvovaljni vrstni, štiritaktni, tekočinsko hlajeni, štiri ventili
na valj, 1.199 cm3, elektronski vbrizg goriva.
Največja moč: 81 kW (110 KM) pri 7.250/min.
Največji navor: 114, 1 Nm pri 6.000/min.
Prenos moči: 6-stopenjski menjalni, kardan.
Okvir: jeklen cevni.
Zavore: spredaj dva marjetičasta koluta 310 mm, zadaj marjetičasti kolut 282 mm.
Vzmetenje: spredaj teleskopske USD-vilice 43, 190 mm giba,
zadaj nihajna roka, 190 mm giba.
Gume: 110/80-19, 150/70-17.
Višina sedeža od tal: nastavljiva 845/870 mm (možnost dokupa nižjega sedeža).
Posoda za gorivo: 23 l.
Medosna razdalja: 1.410 mm.
Teža (z gorivom): 261 kg.
Zastopnik: Delta Team, d. o. o., Krško, www.delta-team.eu.
HVALIMO
videz
kardan (trpežnost in vzdrževanje)
udobje
odlično vzmetenje
zavore dajejo dober občutek, odlično delujoč ABS na vseh vrstah podlage
dodatna oprema first edition
vetrna zaščita
zaščita za vožnjo po terenu
dobre vozne lastnosti tako na asfaltni kot makadamski cesti
GRAJAMO
nekoliko velika teža (ki se občuti pri pospeševanju, zaviranju in premikanju na mestu)
želeli bi več živahnosti v motorju
upravljanje potnega računalnika ni na krmilu, ampak na armaturi
za zahtevano ceno bi si želeli malce več opreme