Novemu WR250R bi na prvi pogled lahko prisodili tudi 450 kubikov, saj je zelo podoben športnemu enduru s končnico F. Razlika je v namembnosti: mali novinec dobro pleza po terenu in se ne brani ceste. Odličen paket za začetnike!
Če spremljate blatne motoristične športe, ste verjetno seznanjeni, da motocikli z 250-kubičnimi štiritaktniki tekmujejo v istem razredu kot brenčeči dvotaktniki s 125 kubiki.
Teoretično ima dvotaktnik pri enaki prostornini dvakrat večjo moč, zato je združitev v isti razred razumljiva in poštena. Zakaj razlagam o dirkaških razredih, ko pa govorimo o dvokolesniku, ki niti slučajno ni ustvarjen za dirke? Ker mi je med vožnjo z novo Yamahico prišla na misel ideja, da bi lahko enaka pravila veljala tudi na cesti.
Z WR250R bi se tako lahko povsem legalno vozili 16-letniki skupaj s prijatelji, ki vozijo na primer dvotaktno Yamaho DT 125. Vse lepo in prav, a težava je v ‘konjih’. Po zakonu lahko 16-letniki vozijo motocikel z največ 15 ‘konji’, testna kobilica pa jih ima kar 30. Mulci, žal bo treba počakati dve leti. Ko pa je enkrat v žepu izpit za neomejeno kubaturo in moč, pa vsak rajši poseže po (premočnem) motociklu.
Naj vam zaupam misli, ki so se mi pletle po glavi, ko sem zapeljal iz Yamahinega salona na Rudniku: motocikel je dovolj velik, krmilo je tam, kjer na endurih mora biti, moči pa je dovolj, da se lahko po ravnini pelješ s hitrostjo, zaradi katere te na avtocesti še ne doleti kazen.
Hitreje se z motociklom te vrste tako ali tako ni prijetno voziti. Končno je tu motocikel, s katerim lahko vozim prek robnikov in zapeljem s ceste, ko si zaželim vožnje počez po makadamskih poteh. Sploh potrebujem več?
Pred prvimi prevoženimi kilometri sem po tihem sumil, da gre za le malce močnejšega, večjega in prenovljenega XT125R, ki je sicer za svojo ceno zelo dober nakup, kar potrjujejo tudi prodajne številke, a je za resno terensko vožnjo vseeno premalo zabaven motocikel. Slutnje so se izkazale za napačne, saj je WR250R povsem nov.
Lahek in tog okvir je aluminijast, vzmetenje je nastavljivo, enovaljnik pa napaja elektronika in hladi voda. Ustavimo se najprej pri agregatu: ta lepo prižiga in se skozi izpuh oglaša dokaj tiho, kar vozniki na terenu vedno bolj cenimo. Če se vam ne mudi, se lahko vozite tudi v območju nizkih vrtljajev, saj motorček lepo vleče in ne cuka. Se pa čuti, da valj prostorninsko ni prav velik, zato ga je za odločnejše pospeševanje treba zavrteti v visoke vrtljaje.
Tega se je treba navaditi, sicer se lahko na terenu znajdete v situaciji, ko se zadnje kolo ne bo odzvalo tako sunkovito, kot bi si želeli. Rešitev je preprosta – če pretaknete v prestavo nižje, se v podlago zagrize živahnih 30 ‘konjičev’.
To je dovolj, da je mogoče preplezati tudi nevarno strme klance in da je vožnja po slabši podlagi pravi užitek. Sklopka in menjalnik sta dobra, a o kakšni športni natančnosti ne morem govoriti. Predvsem pa bi si želel daljšo ročico menjalnika, saj je ta odmerjena tako, da ustreza kvečjemu nogi, obuti v športne copate številke 40. Pri
Yamahi bi lahko vedeli, da mularija (na srečo) rada obleče kakovostno opremo, kamor spadajo tudi škornji za motokros, ki jih za vožnjo toplo priporočamo.
Motocikel je namreč na terenu prava igrača, ki bo novinca v svetu vožnje po brezpotjih navdušila. Vzmetenje z dolgimi gibi lepo pobira neravnine in brez težav si lahko privoščite tudi kakšen skok, le tisti bolj zahtevni si boste verjetno zaželeli več čvrstosti. Ampak saj se razumemo – ne gre za dirkalnik, ampak za zelo dober stroj za vsak dan.
Zavore, ki so spredaj in zadaj kolutne, so ravno prav močne, da šolarčka ne stresejo, ko na slabi podlagi preveč stisne ročico. Med nogami je motocikel zelo vitek, glede na to, da mora ustrezati terenski vožnji in vožnji po cesti, pa je sedež dobro oblazinjen.
Posoda za gorivo se zaklepa s ključem in sprejme 7, 6 litra goriva, kar pomeni, da se bo treba na bencinski črpalki ustaviti približno vsakih 150 kilometrov. Čeprav enovaljniku nismo prizanašali, poraba ni bila večja od petih litrov.
Če vam žig v roza knjižici ne dopušča nakupa močnejšega motocikla ali če ste se prepričali, da je 250 kubikov dovolj, je WR250R dobra izbira za vse, ki radi kombinirate vsakdanjo uporabnost in terensko športnost. Samo v razmislek: malo manj športna, a veliko močnejša XT660R je le slabih 500 evrov dražja.
Cena testnega vozila: 5.500 EUR
Motor: enovaljni, 4-taktni, 250 cm? , tekočinsko hlajen, 4 ventili, elektronski vbrizg goriva.
Največja moč: 22, 6 kW (30, 7 KM) pri 10.000/min.
Največji navor: 23, 7 Nm pri 8.000/min.
Prenos moči: 6-stopenjski menjalnik, veriga.
Okvir: aluminijasti, dvojna kletka.
Vzmetenje: spredaj nastavljive teleskopske vilice ? 46 mm, 270 mm giba, zadaj nastavljiv enojni blažilnik, 270 mm giba.
Zavore: spredaj kolut ? 250 mm, zadaj kolut ? 230 mm.
Gume: spredaj 80/100-21, zadaj 120/80-18.
Medosna razdalja: 1.420 mm.
Višina sedeža od tal: 930 mm.
Teža: 126 kg.
Posoda za gorivo: 7, 6 l.
Zastopnik: Delta Team, d. o. o., Cesta krških žrtev 135a, Krško, 07/4921444, www.yamaha-motor.si.
Hvalimo in grajamo
+ resen terenski videz
+ oblikovanje
+ lahkotno upravljanje
+ uporabnost na cesti in terenu
+ živahen motor
- ozko območje največje moči
- kratka ročica menjalnika
- za profesionalne terenske podvige preslabotno vzmetenje
Matevž Hribar, foto:? Saša Kapetanovič