XT pri Yamahi pomeni le eno – da gre za enduro, če ima na koncu oznake še črko Z, to pomeni, da ga poganja vrstni dvovaljnik. Super Ténéré je končno prišla in obudila spomin na zgodbo o izjemnem uspehu motocikla, ki je svoj obstoj zgradil na zmagah dakarskega relija.
Kar malce nerazumljivo je, zakaj so potrebovali toliko časa, da so se končno opogumili ter naredili 'Supertenerejko' nove generacije. Medtem je recimo BMW že zdavnaj prenehal dirkati na Dakarju, a je R 1200 GS obdržal v ponudbi in danes pomeni jedro izjemno uspešnega poslovanja motornih koles.
Osemdeseta in začetek devetdesetih so pomenila razcvet velikih potovalnih enduro motociklov. Japonci pa so se po začetnem zagonu, kjer sta vodili prav Yamaha in Honda, nekoliko ohladili.
In ko so začeli Nemcem hoditi v zelje pri KTM-u in kasneje še Italijani z Moto Guzzijem in celo Ducati ter Triumph, so Japonci obtičali brez ustrezne 'kontra' ponudbe v trgovinah.
Seveda se moramo zavedati, da Evropa z vsem tako imenovanim zahodnim razvitim svetom skupaj ni ključni trg. Če namreč pri Yamahi ali kateremkoli drugem proizvajalcu v deželi vzhajajočega sonca izračunajo, da bodo zaslužili več s prodajo skuterjev ali morda celo z nekim sila preprostim motociklom za recimo rastoče trge Kitajske, Indije ali Brazilije, potem gre pač razvoj v tisto smer. Evropa mora počakati.
No, vseeno čestitke Yamahi za to crkljanje evropskega trga, saj dobrih motociklov za nas (žal razvajene motoriste) ni nikdar preveč. In XT1200Z Super Ténéré je dober motocikel!
Za vse zveste Yamahine privržence lahko napišemo, da je bilo vredno čakati, saj je razvoj izjemen, če primerjamo staro 'Supertenerejko' z novo.
Čestitke tudi oblikovalskemu oddelku, ki je 'skompletiral' motocikel, ki že ob prvem pogledu vabi na potepanje po manj obljudenih kotičkih planeta. Beseda enduro ima v tem primeru tudi resničen pomen, saj se Yamaha brez težav spoprime z makadamskimi cestami.
In teh je, čeprav imamo danes asfaltirano skoraj vsako stezo do bližnjega zelnika, še vedno dovolj, primernih za avanturistični izlet. Pa ni nujno, da silite v puščavo ali na drug konec sveta, že izlet po pohorskih makadamih, kočevskih gozdovih, dolenjskih gričih, od boga pozabljenih vasicah v Posočju ali razgibani Primorski je lahko enkratno doživetje.
Če si drznemo primerjati moto- in avtosvet, bi lahko dejali, da tale Yamaha spada k Toyoti Land Cruiser, saj je ravno toliko terenska kot tudi cestna, pa še s svojo pojavo vzbuja podobne vtise.
To je motocikel za zrele motoriste. Željo po hitrosti in hitenju morate najprej pustiti doma. V stranska aluminijasta kovčka, ki sta del serijske opreme pri tej prvi izdaji nove XT1200Z Super Ténéré, pa spakirate vse potrebno za piknik v naravi in, evo ga, čudovit nedeljski izlet je tu!
Tudi boljša polovica bo vedno rada prisedla, saj zadnji sedež ponuja veliko udobja.
Tudi sicer je dodelana ergonomija eden močnejših adutov, sedi se odlično, potrebam in željam posameznika pa se prilagodijo po višini nastavljiv sedež, vetrobransko steklo in z različnim naklonom še krmilo.
Mimogrede: vetrna zaščita je izjemna, ena boljših v tej kategoriji, tudi pri hitrosti 210 km/h se na Yamahi brez težav sedi sproščeno in v normalni pokončni drži.
No, kaj dosti hitreje tudi ne gre, saj je povsem nov in zelo kompaktno grajen vrstni dvovaljnik s 1.199 cm3 prostornine ter štiriventilsko tehniko z dvojno odmično gredjo v glavi motorja namenjen potovanju, in ne dirkanju.
Tudi moč 110 'konjev' ni neki presežek, ampak zelo povprečna motorna moč v tem razredu motociklov. Glede na podatke na papirju slutimo, da so pri Yamahi želeli narediti predvsem zanesljiv motor, ki se ne bo ustrašil velikega števila kilometrov.
In če to res drži, potem ne zamerimo, da je motor malenkostno zaspan. Pogrešali smo tudi malce več prožnosti (motor zmore 114 Nm navora pri 6.000 vrtljajih na minuto), saj se je za dinamično vožnjo treba kar precej sprehajati skozi šeststopenjski menjalnik, ki je sicer dokaj natančen, a malce trd pri pretikanju v višje prestave.
To se z vožnjo v dvoje še potencira in predvsem pri priganjanju v višje vrtljaje na avtocesti poskrbi za porabo sedem litrov goriva na 100 prevoženih kilometrov. Ob zmerni vožnji v potovalnem tempu sicer pade za dober liter. Toliko je vsaj pokazal potni računalnik, ki premore vse ključne funkcije avtomobila nižjega srednjega razreda.
No, da ne bomo zvalili vse krivde na motor. Ta je kljub vsemu moderen dosežek japonske tehnike z odlično delujočim nadzorom proti zdrsu zadnjega kolesa pri pospeševanju. Premore kar tri različne funkcije delovanja, s tem da so vse tri namenjene predvsem varnemu potovanju.
Zagotovo pa k malce prej omenjenim lastnostim pospeševanja in zaviranja pomemben delež prispeva tudi precej velika masa. Motocikel s polno posodo za gorivo namreč tehta kar 261 kilogramov!
S tem imajo delo tudi zavore, ki dajejo odličen občutek in premorejo učinkovit ABS, a za konkretnejše ustavljanje je treba precej močno stisniti zavorno ročico.
Zelo moramo pohvaliti vzmetenje in okvir. Celoten sistem deluje odlično in predvsem usklajeno. XT1200Z Super Ténéré se skozi ovinke pelje lahkotno, in to ne glede na vrsto podlage pod kolesi.
To je eden redkih velikih motociklov, katerega vzmetenje (to je polno nastavljivo) deluje odlično tako na urejenem asfaltu, razsuti asfaltirani cesti (ki jih pri nas najdete množico) kot na makadamu in manj zahtevni utrjeni kolovozni poti.
Svojo avanturistično naravo Yamaha kaže tudi s premišljeno nameščenimi aluminijastimi zaščitami motorja, izpušnih cevi in črpalke zadnje zavore. Če bi na platišča z naperami, ki dopuščajo uporabo gum brez zračnice, namestili nekoliko bolj grobe gume, bi se terenske zmogljivosti precej povečale.
Za popoln avanturistični videz pa bi si iz kataloga dodatne opreme izbrali še cevno zaščito motorja, par meglenk in gretje ročic. No, ljubitelji puščavskih relijev bodo verjetno raje kot sivo izbrali klasično Yamahino modro dirkalno barvno kombinacijo in obujali spomine na uspehe legendarnih dirkačev, kot sta Stephane Peterhansel in Edi Orioli.
Žal na vprašanje, ali je XTZ boljša od zmagovalca našega primerjalnega testa, GS-a, težko odgovorimo, saj bi ju bilo treba za to postaviti na cesto istočasno. No, nekaj pa drži kot pribito: R 1200 GS je dobil resno konkurenco!
Iz oči v oči - Matevž Hribar
A ni kar malo hecno, kako močno se Yamaha pri oglaševanju tega avanturista opira na svoja udejstvovanja na dakarskem reliju? Kdaj so že nazadnje dirkali tam s staro Super Ténéréjko? Pred kakimi 12 leti, kajne?
No, zadnja leta se Yamaha še udeležuje dirk, a s 450-kubičnim enovaljnim motociklom, ki s potovalnimi enduri nima prav nobene veze.
No, 'Lord of Adventure' (gospodar avantur, bi lahko prevedli) je zdaj tu na voljo vsem avanturistom, ki iz takih ali drugačnih razlogov nočejo nemca, avstrijca ali pa italijana, po kratkem okušanju pa bi zaključil, da je novi Super Ténéré zelo lepo vozen in udoben avanturist, uporaben na cesti in makadamih (zelo dober sistem proti zdrsu! ), a ima dve temni plati: prva je nedvomno cena ali pa preveč cenene komponente (nekaj več žlahtnosti stikalom, ročicam in podobnim elementom res ne bi škodilo), druga pa je teža, čeprav se je, odkrito povedano, med vožnjo ne občuti.
Vseeno – leto ali dve puščavskega dirkanja v razvojne in promocijske namene tej Yamahi ne bi škodilo. Saj res – v puščavi so danes, kot lahko preberete v tokratnem Avto magazinu, aktualne 450-kubične zveri.
Tehnični podatki
Cena testnega vozila: 15.490 EUR
Motor: dvovaljni vrstni, štiritaktni, tekočinsko hlajeni, štiri ventili na valj, 1.199 cm? , elektronski vbrizg goriva.
Največja moč: 81 kW (110 KM) pri 7.250/min.
Največji navor: 114, 1 Nm pri 6.000/min.
Prenos moči: 6-stopenjski menjalni, kardan.
Okvir: jeklen cevni.
Zavore: spredaj dva marjetičasta koluta ? 310 mm, zadaj marjetičasti kolut ? 282 mm.
Vzmetenje: spredaj teleskopske USD-vilice ? 43, 190 mm giba, zadaj nihajna roka, 190 mm giba.
Gume: 110/80-19, 150/70-17.
Višina sedeža od tal: nastavljiva 845/870 mm (možnost dokupa nižjega sedeža).
Posoda za gorivo: 23 l.
Medosna razdalja: 1.410 mm.
Teža (z gorivom): 261 kg.
Zastopnik: Delta Team, d. o. o., Krško, www.delta-team.eu.
Hvalimo in grajamo
+ videz
+ kardan (trpežnost in vzdrževanje)
+ udobje
+ odlično vzmetenje
+ zavore dajejo dober občutek, odlično delujoč ABS na vseh vrstah podlage
+ dodatna oprema first edition
+ vetrna zaščita
+ zaščita za vožnjo po terenu
+ dobre vozne lastnosti tako na asfaltni kot makadamski cesti
- nekoliko velika teža (ki se občuti pri pospeševanju, zaviranju in premikanju na mestu)
- želeli bi več živahnosti v motorju upravljanje potnega računalnika ni na krmilu, ampak na armaturi
- cena
Peter Kavčič, foto: Boštjan Svetličič in Peter Kavčič