Primerjalni test: KTM 1090 Adventure, Honda CRF 1000 L Africa Twin in Ducati Multustrada 950

Čeprav so si v marsičem različni, nekako spadajo skupaj. Honda je s ceno 12.590 evrov najcenejša, za dobrega tisočaka več dobite KTM – 13.780 evrov, Ducati pa je najdražji, saj stane 13.990 evrov. Vse tri poganjajo dvovaljniki. Ducati je z 950-kubičnim motorjem najmanjši, a iztisne živahnih 113 'konjev', Honda s 1.000-kubičnim vrstnim dvovaljnikom na papirju s 95 ''konji' deluje najbolj slabotno, medtem ko KTM seka v višave s 125 'konji', pa čeprav ima le 50 kubičnih centimetrov več kot Honda. Med vožnjo po podeželskih cestah, ki smo jih večinoma uporabljali v našem testu, se je izkazalo, da je novi KTM najbolj 'nabrušen'. Ob dodajanju plina športno zarohni in skupaj s solidnim vzmetenjem in močnim okvirjem zagotovi najbolj športno vožnjo po ovinkih. Navdušeni smo bili nad tem, kako enostaven je za vožnjo in kako hitro se privadiš na logično nastavljanje delovanja motorja in sistema proti zdrsu zadnjega kolesa. Pogrešali smo le nastavljivost vzmetenja (predvsem gumb za nastavljanje trdote zadnjega blažilnika) in nekaj več vetrne zaščite, čeprav je treba priznati, da so dobro speljali tok zraka okoli čelade in ramen, saj ne prihaja do turbolenc. Zavore so primerno zmogljive glede na značaj in zmogljivost res odličnega motorja.

Ducati Multistrada s cestnimi geni

Po moči mu je najbližje segel Ducati, ki ne skriva svojih korenin iz cestnih športnih motociklov. Motor je dejansko vzet iz modelov Hypermotard in Supersport, le da so ga nekoliko ugladili za uporabo na daljših potovanjih. Vzmetenje je polno nastavljivo (ročno), prav tako lahko prilagajate karakter delovanja motorja v treh načinih, na voljo so tudi trije načini delovanja zavornega sistema ABS in kar osem nivojev delovanja nadzora proti zdrsu zadnjega kolesa. Po ovinkih se pelje kot po maslu in v športnem programu tako dinamično, da je resen konkurent športnim motociklom. Ker ima sedež najnižje, se tudi sedi v dobrem zavetrju, zato na hitrejših potovanjih ne utruja.

Honda Africa Twin kliče po terenski avanturi

Honda je v primerjavi z obema konkurentoma nekoliko podhranjena, ko govorimo o zmogljivostih na cesti. A to se odrazi šele, ko tempo vožnje postane zelo dinamičen, takrat se pokaže razlika v zasnovi motocikla in postane jasno, da so jo naredili za udobna, nestresna potovanja, kamorkoli vas ponese, torej tudi na resen teren. Vzmetenje nima konkurence, ko pod kolesi zmanjka asfalta. Odlično sodeluje z izrazito terenskimi dimenzijami cestno-terenskih gum (spredaj 21 palcev, zadaj 18 palcev). Vetrna zaščita je dobra, elektronska pomagala pa ob tako hitrem razvoju sicer solidna, a že kanček zastarela. ABS deluje dobro, nadzor proti zdrsu zadnjega kolesa pa je preprosto preobčutljiv, kajti preveč poseže v podajanje moči na gladkem asfaltu.

Toda zgodba se povsem obrne, ko za hrbtom dvigne prah in začneta izpod koles frčati kamenje in pesek. Honda v tem okolju kraljuje, je enduro v pravem pomenu besede. Z velikim zaostankom bo na terenu kot drugi prišel na cilj prašne poti KTM, ki se pelje zanesljivo, ceno na terenu pa plača zaradi toliko boljših lastnosti na asfaltu. Razlika je predvsem v vzmetenju in kolesih ter gumah (spredaj 19 palcev, zadaj 17 palcev, enako kot Ducati). Zadnji pride na cilj Ducati, a pomembno je, da cilj doseže. Vzmetenje, motorna zaščita, položaj za krmilom v stoječem položaju … no, to pri Ducatiju pač ni narejeno za kaj več kot redko uporabo na utrjenem makadamu.

Končna ocena

Vrstni red smo določili predvsem glede na to, kdo je najbolj vsestranski ob upoštevanju cene, porabe goriva, prijaznosti do uporabe, udobja na daljši vožnji. Zmagovalec je KTM 1090 Adventure! Je najbolj vsestranski in vsem trem je prinašal največ veselja v vožnji. Z največjo posodo za gorivo in bogatim izborom dodatne opreme je tudi zelo primeren za dolga potovanja. Honda CRF 1000 L Africa Twin si je prislužila drugo mesto. Prepričala nas je predvsem zaradi udobne vožnje, vrhunske predstave, ko pod kolesi izgine asfalt, in s ceno, saj je za 1.490 evrov cenejša od Ducatija. Čeprav je s tretjim mestom Ducati zadnji, pa smo prepričani, da bo kljub temu našel veliko hvaležnih lastnikov, ki si želijo nekaj več športne igrivosti na ovinkastih cestah in jih pesek pod kolesi v resnici ne zanima.

besedilo: Peter Kavčič 
foto: Saša Kapetanovič

Posnetki zvoka vseh treh:

Iz oči v oči – Matjaž Tomažič

Da me bo Honda najbolj prepričala na makadamu, sem vedel že, preden je izpod zadnjega kolesa odneslo prvo grudo zemlje in peska, na asfaltu pa sem pri njej pogrešal živahnost KTM-a in Ducatija. Pri Hondi so poglavje o varnosti očitno vzeli najbolj resno, saj asistenčni sistemi celo preveč intenzivno skrbijo za voznika. Honda je v tej družbi tudi sicer nekoliko odstopala, Ducati in KTM pa sta si zelo blizu. KTM ima najbolj surov motor, najboljši sistem izbiranja motornih programov in je nasploh bolj razbojniški motocikel. Ducati je v zadnjih letih postal vse preveč omikan in polikan motocikel, mala Multistrada pa ima, čeprav je skorajda popoln motocikel, eno veliko težavo – bolj bi si želel večjo Multistrado. Ker večino svojih poti opravim po asfaltnih cestah in ker imam rad lepe motocikle, je moj vrstni red naslednji: Ducati, KTM in Honda. In nasprotno, če bi si želel avanture in zabave na terenu.

Iz oči v oči – Matevž Hribar

Multistrada 950 se izjemno lepo vozi in še vedno prav prijetno (a nekoliko mehkeje kot model s 1.200-kubičnim motorjem) sune. Motila sta me le neprimernost 'delovnega okolja' za vožnjo v stoječem položaju (zadevanje s škornjem v izpuh in še kam) ter manj natančno upravljanje sklopke z žičnim potegom. Africa Twin je zdaj že stara znanka, a ob dveh bolj cestno naravnanih konkurentih sem le še bolj prepričan, da gre za (v tej trojici edini) pravi 'Adventure', ki se ne bo ustrašil makadamskih poti. Je pa nekoliko nenavaden način delovanja protizdrsnega sistema na cesti: ko se ta (na primer prek peska v zavoju) vklopi, bo elektronika moč odvzemala še naprej, tudi če je oprijem že dober. Motor bo 'trokiral' ves čas, dokler ne boste priprli in spet odprli plina. A veselje se začne, ko sistem proti zdrsu izklopimo in na makadamu odpremo plin: takrat se pokaže, da Africa v makadam zareže s takšno natančnostjo in suverenostjo, da je KTM-u kar nerodno … Zakaj? Ker smo preizkušali KTM-a 1090 Adventure v običajni različici, in ne modela R z večjimi kolesi in daljšimi gibi vzmetenja. Kot tak je KTM vrhunski in od vseh najživahnejši na asfaltu: kljub podobnim zmogljivostim daje občutek, da bolj 'rukne' od Ducatija, in kot tak ne bo po godu motoristom, ki ljubijo umirjeno vožnjo. No, še vedno lahko prestavite v dežni program in dovolite elektroniki, da umiri pobezljane konje, ampak … Potem ste pač zgrešili že v začetku.