Zamah z mečem

Ja, Katana je razburjala takratni motoristični svet in mojo vročo najstniško glavo. "Katano bom nekoč vozil," sem si na začetku osemdesetih namreč govoril ter sanjavo pogledoval na velik poster Katane, iztrgan iz nemške motoristične revije in z risalnimi žebljički pritrjen na steno moje sobe. Prva Katana, predhodnice te, nove, je bila dolg stroj, z značilno štirioglato lučjo, oglatim nosom in prepoznavnim sedežem. Katane v mladosti nisem vozil, bil sem pač premlad, japonski stroji pa le za izbrance z debelimi denarnicami tujih valut. No, preteklo pomlad pa sem na Katano na regionalni novinarski predstavitvi na Hrvaškem vendarle sedel. Na novo, z let­nico 2019. In tako uresničil mladostniške sanje.

Kaj je Katana?

Katana je sicer tradicionalni japonski meč, v katerega mojster ujame vso svojo umetelnost, obrtniško spret­nost in oblikovalsko ostrino. Dvokolesna Katana, z uradno oznako GSX-S 1100 Katana, se je leta 1981 rodila kot rezultat iskanja novih motorističnih smeri, prste pa so imeli poleg tudi Italijani, zato ni čudno, da je v Evropi (pa tudi drugje) hitro našel množico kupcev, motocikel pa je zaradi svoje svojskosti kmalu dobil kultni status. Ko je ugledal luč sveta, je bil najhitrejši serijski stroj, še danes ga je mogoče videvati na stezah dirk klasičnih superbajkov.

Rodolfo Frascoli je Italijanski oblikovalec, ki so mu Japonci leta 2017 zaupali risanje nove Katane. Pri Suzukiju so z novim strojem precej pozno ujeli val navdušenja kupcev nad sodobnimi retro motocikli. Nova Katana je dober spomin na staro, a po svoje sodobno. Še vedno je tam značilni štirikotni (LED) sprednji žaromet pa sedež v dveh barvah, ki je vendarle zrisan v drugi dekadi tega tisočletja, na predhodni model morda najbolj spominja rdeči napis Suzuki ob bokih sicer majhne posode za gorivo. Nova Katana je na voljo v klasični srebrni barvi, lahko pa se odločite tudi za črno. Žene ga 999-kubični agregat s 148 'konji', znan iz hišnega modela GSX–S1000. Prečno postavljen štirivaljnik je vpet v dvojni aluminijasti okvir, ki motociklu s sprednjimi vilicami USD in zadnjim blažilnikom zagotavlja potrebno stabilnost. Na motociklu se sedi vzravnano, kljub temu pa je z njim mogoče odpeljati kakšen krog na dirkališču. Ali pa v okolico hrvaškega Novega Vinodolskega, Opatije in ob skalnate stene stare steze v Preluki, kjer sem Katano v kislem, mrzlem in deževnem vremenu vozil sam. Takratni občutki so bili nedoživeta zgodba, saj mi njenega potenciala na spolzkih cestah ni uspelo izkoristiti v celoti.

Vsestranskost in ostrina meča

No, v suhem je zgodba še boljša. Ob vseh naštetih lastnostih jih velja omeniti še nekaj. Čeprav je po duši retro motocikel, pa je ovinkarjenje na kakšni zaviti gorski cesti čisto fletna adrenalinska zgodba. Agregat je dovolj močan tudi za bolj izbirčne, okvir, zavore in vzmetenje pa na nivoju. Lahko je krotek; če si zaželite ostrejše športne vožnje, vam bo ustregel. Čeprav pa prvi pogled sedež za sopotnika(co) ne obeta veliko, pa je vožnja tudi v dvoje precej spodobna. Pogrešal pa sem odsotnost quickshifterja, kar bi vožnjo zagotovo naredilo še bolj privlačno.