Izlet za nekaj popoldanskih uric ali za več dni, če si lep in ne preveč obiskan kotiček Slovenije želimo ogledati podrobneje.
"Ti, imam polno posodo za gorivo, nove gume in prosto popoldne - nekam bi se zapeljal, " včasih nakaže željo po polaganju ovinkov kakšen prijatelj. Veliko srečo imamo, da živimo na prijetno razgibanem delu sveta, zato se prijeten izlet lahko začne točno tam, kjer konja na dveh kolesih porinemo iz garaže. Pomislite, da bi bili doma nekje sredi padske nižine . . Dolgčas! Predstavljamo vam dobrih 200 kilometrov dolg izlet po cestah, ki niso tako obljudene, kot na primer stara cesta proti morju, tista iz Prebolda v Trbovlje ali katero drugo priljubljeno 'dirkališče'.
Začeli bomo v glavnem mestu, seveda pa si pot vsak prilagodi po svojih željah. Iz avtoceste proti primorski zavijemo proti Brezovici in se držimo smeri proti Polhovem Gradcu. Z edinega krožnega križišča zavijemo desno na drugem izvozu, nakar nas cesta vodi proti Lučinam. Na ovinkasem asfaltu vse do Gorenje vasi je potrebno paziti na pesek na cesti in biti previden, ker domačini radi vozijo precej živahno. Po hitrejši in bolj odprti cesti gremo potem skozi Škofja Loko do Železnikov (iz Ljubljane smo zdaj oddaljeni dobrih 80 kilometrov) in naprej proti Petrovem Brdu. Zanimivo je zaviti tudi proti Soriški planini (tam se lahko spustimo do Bohinjske Bistrice), sicer se po kratkih ovinkih s slabšo kvaliteto asfalta spustimo do Podbrda in se po želji lahko osvežimo v Idrijci ali Soči, če v Bači zavijemo desno.
Zdaj pogledamo na uro in če nas čas ne priganja, se ob smaragdni reki lahko spustimo do Nove Gorice, hitreje pa bomo doma, če 'udarimo' proti Idriji in si privoščimo še nekaj krasnih ovinkov do Logatca. Ta del ceste bo všeč hitrejšim voznikom, saj je kvaliteta asfalta dobra, cesta pa v drugem delu tudi pregledna, da nas ne preseneti kakšen nasprotivozeči avtobus. Po 220 kilometrih in petih urah (če se vmes nekajkrat ustavimo) smo zopet v Ljubljani, prijetno utrujeni in zadovoljni, ker smo spoznali nov konček naše male državice. Pa srečno!
Matevž Hribar
foto: Grega Gulin