Že na začetku se mi je zdelo, da me je nekam trdo prijel. Ko sem delala napake, mi ni prizanašal s kritiko. Nato pa mi je povedal, da je bil kar 18 let v policiji v skupini za hujše prometne nesreče in vse je postalo logično. Ja, to je točno tisti inštruktor, za katerega si želite, da bi vas vzel v roke!
Intenzivnega tečaja varne vožnje smo se udeležili novinar POP TV David Stropnik, Dare Završan, oče odličnega motorista in kolega novinarja Jake, ki ga poznate, ter moja malenkost. Vsi drugačni, vsi enakopravni. In tukaj je, tokratna bankina nekoliko v drugačni - aktivni - obliki. Ja, tudi 'našvicali' smo se ...
Dve uri teorije
A najprej smo sedeli v šolskih klopeh na teoretičnem delu tečaja. Vsi, prav vsi, smo pogrnili na testu osnovnih stvari. To seveda ne pomeni, da v avtošoli nisem imela top inštruktorja. Dejan Letnar iz AMZS mi je v glavo vbil, kar mi je kot začetnici v glavo šlo, in me rešil najhujšega strahu, si pa takrat še nisem predstavljala, da je samostojna vožnja v prometu čista osnova, za katero ti gospodje iz komisije pritisnejo žig, s katerim na upravni enoti dvigneš izpit. Šola motorizma se namreč nikoli ne konča. Po dvournem teoretičnem pranju motomožganov na Vranskem je Dare hudomušno izrazil svojo skrb: "Saj sploh ne vem, če se bom še znal peljat." Pa se je znal, in to mnogo bolje kot prej.
POMEMBNA INFORMACIJA: Še je nekaj časa, do konca meseca, ki ga lahko izkoristite za osvežitev in nadgradnjo motoznanja. Na Vranskem ponujajo intenzivni tečaj (tudi s sopotnikom), ki je pogoj za nadaljevalni tečaj, ter tečaj "Varno na cesti", v katerem se z inštruktorjem zapeljete tudi v promet. Na voljo so vam tudi individualne ure ter ogrevalni tečaj, na katerem se srečamo takoj spomladi ob začetku nove sezone.
"V svojem policijskem delu sem videl marsikatero hudo nesrečo, v kateri je bil udeležen motorist, in vsakič sem pomislil, da bi bilo nesrečo mogoče preprečiti. Z nekaj znanja, nekaj preudarnosti, z boljšo zaščitno opremo ... Motoristi se na cesti znajdejo v okoliščinah, ki bi jih definitivno bilo mogoče preprečiti," začne svojo pripoved Vojko Safran, nosilec kategorije v AMZS Centru varne vožnje Vransko. Preživeti dan s človekom, ki svoje delo opravlja s toliko strasti, je čisti užitek. In Vojko zares obvlada. Svoje čase je tudi tekmoval v spretnostni vožnji: dvakrat je bil državni prvak in enkrat celo evropski. Reference štejejo in Vojko Safran jih ima cel kup. Brane Legan ga je povabil k sodelovanju, ko centra na Vranskem še ni bilo, zato se je z osveščanjem ter izobraževanjem motoristov začel ukvarjati že takrat, ko smo Slovenci po znanje hodili še v Avstrijo.
Ena od osmih udeležncev je motoristka
Število motoristov v Sloveniji je nenehno v porastu in ena od osmih udeležencev tečaja je že motoristka. "Veseli me, ko vidim, kako se stanje na tem področju izboljšuje," pove Vojko. "Ozaveščenost je iz dneva v dan večja, motoristi pa se vedno bolj zavedajo svoje ranljivosti. Na cesti le še redko opazim divjaka brez čelade, kar je še 15 let nazaj bila norma. Če greš na tečaj, te v bifeju nihče več ne obravnava kot slabiča. Lepo je videti motorista, ki se lepo pelje. Motoristi nismo divjaki; motor smo si kupili, da uživamo, da vidimo nove kraje ... Včasih je bil motor dirkalni stroj, zdaj je prevozno sredstvo in način življenja. Seveda je na cesti še vedno dosti tistih, ki motocikla ne obvladujejo. Znati voziti in obvladovati motocikel sta dve različni stvari. In tu nastopimo mi."
Vzeti si bo treba kar za cel delovnik časa
Tokrat mi je vseeno, če moje pisanje izpade kot oglas. Še več: hočem, da tole izpade kot oglas. Tečaji, v katerih se izobražuje staro in mlado različnih motoizpovedi (od bajkerjev do športnikov, amaterjev do profesionalcev - kot so na primer člani moto ekipe Reševalne postaje Ljubljana), so izjemno koristni. Dragi, mi je zadnjič v pogovoru navrgel taksist-motorist. Cena in vrednost sta pogosto dve različni stvari. Zame je bil tečaj neprecenljive vrednosti, zato ga toplo priporočam. Znanje, predvsem pa samozavest, ki mi ju je na poligonu Vransko vcepil Vojko Safran, sta zame neprecenljiva. Domov z Vranskega sem se peljala drugače, kot zjutraj tja. Bila sem utrujena, saj je 8-urni tečaj precej naporen (na koncu te posadijo še na trial motocikel pa na kamne in ovire!), a mehka, z novim zavedanjem pomembnosti pogleda, bolj pogumna, a zagotovo tudi bolj previdna! Prav neverjetno je, kako velik je dejansko napredek v le nekaj urah praktičnega dela tečaja. In da ne bo kdo mislil, da je teoretični del dolgočasen, prav nasprotno! Na tečaju se je namreč vnela huda borba med udeleženci, mnenja so se kresala, a na koncu so zmagali argumenti inštruktorja in petelini so spustiti grebene.
O opremi, sklopki, zadnji zavori ...
Kaj sem se naučila? Česa se nisem! Na novo sem razmislila o zaščitni opremi. Že nakup čelade, ki je edini obvezni del zaščitne opreme, je cela znanost. Hecno mi je bilo slišati, koliko napak delam v zvezi s samo uporabo čelade. Zakaj sem si kupila črno? Narobe! Poznam svoj motor? Mislim, zares poznam? Seveda ga ne! Sem razmišljala o airbagu? Seveda nisem ... Poglavje o manevrih reševanja, ki temeljijo na fizikalnih predpostavkah, nas je tečajnike dobesedno prikovalo na stole. Kako se v nenavadnih okoliščinah obnaša vrtilna sila? Priznati smo si morali, da nismo nobeni pametnjakoviči in da nam ni povsem jasno, kako delujejo sile na motorju, kako uporabljati sklopko in kdaj, predvsem pa nam ni bilo jasno, kaj vse lahko reši preprosta uporaba zadnje zavore. A tu je teorija čista osnova - to smo kasneje pošteno zvadili na poligonu.
Kot začetnica sem kasneje po napornem treningu, ko ti inštruktor ne pusti niti vdihniti, morala ugotoviti, da je moja glavna težava pogled. Spet cela znanost. Poglejmo ovinek ... Katera je prioritetna točka gledanja? Kako je z dolžino gledanja, glede na to, da naši možgani delajo fotografije? Koliko časa porabimo za našo najhitrejšo reakcijo? Kako deluje vid? In kako v ovinkih držimo glavo ... ne glede na tehniko vožnje? Vožnja s potiskanjem ali nagibanjem? Seveda s potiskanjem! Vožnja na limitu, oprijem gum, drža telesa, pogled, sklopka, strah, zadnja zavora ... Limita še dolgo ne bom dosegla, a da vse tole sestavim v uspešno zgodbo, se bom na poligon morala vrniti. In to ne le enkrat.
Davidova izkušnja
"Šole varne vožnje sem se udeležil prvič že pred skoraj dvema desetletjema, ko jo je pionirsko v še za današnje pojme okornih razmerah organiziral Brane Legan. In potem še nekajkrat do letošnjega poletja. Šokantno pri tem je, da se vsakič, in to kljub vsaj pol milijona motorističnih kilometrov izkušenj, še vedno naučim nekaj novega ali kaj izboljšam. Zato si ne znam niti prestavljati, da si kdo na cesto upa podati brez takšnih izkušnenj: od za preživetje ključnega, a laično povsem prezrtega pomena načina gledanja, do dirkaških rešitev zaviranja z zadnjo zavoro med polno odprtim plinom.
Vojko Safran je v zadnjih letih AMZS-jevo motociklistično šolo varne vožnje dvignil na višji nivo, tako da ga velikokrat za nasvete vključujemo tudi v tehnične prispevke pred prenosi dirk MotoGP na kanaluA. Vojko vas bo prepričal, da je zaradi lažje poravnave motorja v sili in varnejšega načina gledanja (z vodoravno poravnanimi očmi) bolje voziti s potiskanjem kot nagibanjem – kar pomeni da krmilo potiskamo od sebe v tisto smer kot želimo zaviti – npr.: če zavijamo desno, desni del krmila potisnemo od sebe (čeprav je to na prvi pogled skregano z logiko). Trenutni trend pa je zaviranje z zadnjo zavoro. Stvar, ki jo uporabljajo tudi dirkači, je edina rešitev ob prehitrih vstopih v ovinek. Pri vožnji na meji namreč vsako premikanje ročice plina, kaj šele zaviranje, pomeni dodatno silo, ki jo guma ne more prenesti. Izjema je uporaba zadnje zavore, ne da bi pri tem premaknil desno zapestje!
In ja, vsi vozniki superšportnih motociklov, ki se, zavedajoč, da je večina zavorne sile na prednjem kolesu, zadnje zavore sploh ne uporabljate: to je narobe. Za stabilizacijo motocikla je ne glede na učinek dobrodošlo tudi to. In tudi, če z zadnjo zavoro dodamo le nekaj odstotkov zavorne moči, nas to lahko kdaj reši. In seveda se ne moremo povsem zanašati na ABS. Ja, motocikel se bo ustavil prej in zato na sodobnih motociklih vedno zaviramo na vso moč, da ABS bolje deluje, toda to le v primeru, ko je motocikel poravnan. In v nasprotju z avtomobilom, kjer ABS omogoča zavijanje in ogibanje oviri, na motociklu temu seveda ni tako - ker ABS deluje na meji oprijema gum. je dodajanje sil, ki nastanejo ob nagibu, za oprijem pnevmatik preveč."
Morala zgodbe: Več predznanja imaš, več ga odneseš domov
Naslednje leto bomo na teh straneh lahko že poročali z nadaljevalnjega tečaja. Do takrat pa: ne vozite z ušesi, računajte, da je dejanska zaviralna pot mnogo daljša od tiste v vaši glavi, prste na sklopko (!!!) in zavoro ... In seveda veliko užitka v zadnjih tednih motosezone!
Tekst in fotografije: Tina Torelli in David Stropnik
Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del